El Pesnik wrote on 12.04.2010 at 14:58:24:

Ja, točno 14 dni sem že doma.

Sicer pa končno si začel razmišljati v to smer. Opazovalec, beseda o kateri govorijo in govoričijo nešteti guruji in nekakšni oklicani duhovni učitelji vseh sort. Vse kar sem prebral pri njih je tema, megla, nepoznavanje. Pred pol leta sem začel pisati v to smer in potem nehal, ker ni bilo nekega odziva.
Tako sem tudi takoj razumel Alojza, ko se je pojavil na forumu.  Poznavanje opazovalca je v njegovi formuli in sem pred dvema letoma tudi dal primerjavo. Opazi opazovalca, ki opazuje opazovano. In to gre lahko v neskončnost, ker vedno je nek opazovalec. To so ta stranska vrata v umu ali pri tvoji misli, ki te vrže v čas. Misel je vedno v času, njeno delovanje je v času. Dobro, opazuješ svojo misel in nato ostaneš brez misli. Jaka stvar, nič posebnega. Vendar kdo je brez misli, ti in ti si opazovalec sebe, ki si brez misli. Zopet si samo opazovalec in ne celota. Odnos je opazovalec. Z vsem vzpostavljamo odnos, od kamna do človeka. Smo opazovalci. Opazuješ nekakšne znake, ki naj bi ti jih dalo življenje, opaziš, da naključij naj ne bi bilo, da je galaktična zavest, da opazuješ to lastno misel, ki to opazuje. Troedinost in še vedno si samo opazovalec. Z osredotočenjem ali meditacijo skušaš tega opazovalca izničiti, vendar moraš paziti na to, da si osredotočen v meditacijo. Paziš, da si v meditaciji. Opazovalec je v psihološkem času. In to ni sokratnost, večno sedaj. Lahko o tem govoriš si predstavljaš. Spoznanje opazovalca v sebi ti da celoto, ki ni v času. Vendar to še nikakor ni onkraj.... Spoznaš svojo lastno (galaktično) zavest, ki jo v pretežni meri sestavlja tvoja misel, ki je opazovalec v času ali kot pravi Alojz, vsebina življenja. Seveda, ko opazuješ.

Saj ravno zato!!! Nič je neobstoj-neobstoja pa ni!!

El Pesnik wrote on 12.04.2010 at 14:58:24:

Ja, točno 14 dni sem že doma.

Sicer pa končno si začel razmišljati v to smer. Opazovalec, beseda o kateri govorijo in govoričijo nešteti guruji in nekakšni oklicani duhovni učitelji vseh sort. Vse kar sem prebral pri njih je tema, megla, nepoznavanje. Pred pol leta sem začel pisati v to smer in potem nehal, ker ni bilo nekega odziva.
Tako sem tudi takoj razumel Alojza, ko se je pojavil na forumu.  Poznavanje opazovalca je v njegovi formuli in sem pred dvema letoma tudi dal primerjavo. Opazi opazovalca, ki opazuje opazovano. In to gre lahko v neskončnost, ker vedno je nek opazovalec. To so ta stranska vrata v umu ali pri tvoji misli, ki te vrže v čas. Misel je vedno v času, njeno delovanje je v času. Dobro, opazuješ svojo misel in nato ostaneš brez misli. Jaka stvar, nič posebnega. Vendar kdo je brez misli, ti in ti si opazovalec sebe, ki si brez misli. Zopet si samo opazovalec in ne celota. Odnos je opazovalec. Z vsem vzpostavljamo odnos, od kamna do človeka. Smo opazovalci. Opazuješ nekakšne znake, ki naj bi ti jih dalo življenje, opaziš, da naključij naj ne bi bilo, da je galaktična zavest, da opazuješ to lastno misel, ki to opazuje. Troedinost in še vedno si samo opazovalec. Z osredotočenjem ali meditacijo skušaš tega opazovalca izničiti, vendar moraš paziti na to, da si osredotočen v meditacijo. Paziš, da si v meditaciji. Opazovalec je v psihološkem času. In to ni sokratnost, večno sedaj. Lahko o tem govoriš si predstavljaš. Spoznanje opazovalca v sebi ti da celoto, ki ni v času. Vendar to še nikakor ni onkraj.... Spoznaš svojo lastno (galaktično) zavest, ki jo v pretežni meri sestavlja tvoja misel, ki je opazovalec v času ali kot pravi Alojz, vsebina življenja. Seveda, ko opazuješ.

Alojz in Sandib wrote on 20.04.2010 at 12:39:44:

Se ti tole ni zdi nič kontradiktorno?  

V bistvu si v tem stavku priznal, da nič obstaja, samo ne kot ne-obstoj, temveč kot obstoj nečesa kar ne obstaja na ravni materije - oz. kar se ne more videti, slišati, tipati, okušati, vonjati in misliti. To je tisti Nič. Ki obstaja in ne obstaja. Istočasno.