Pozdravljeni
Sem spet nazaj, s kratkim premorom. Danes(včeraj) nisem bila ravno blizu računalnika, tako, da vam nisem utegnila takoj odpisat.
Da poskušam zdaj malo še odgovorit na vaša vprašanja, mnenja, komentarje ipd. (kolikor bom pač znala in kolikor bom lahko):
Robi: Pritrjujem ti, ko praviš, da so temelji tega njenega obnašanja v preteklosti, ampak kako vplivat na njeno obnašanje flegmatično? Ti bom povedala še en primer, pa sam presodi, kaj lahko storim v takem primeru: npr. ob jutrih se sama zbujam z budilko, in ona me vsak večer prosi (ali včasih skorajda že ukaže), naj jo zjutraj zbudim (sama se namreč nikoli ne zbudi). Meni to seveda ni noben problem, zato grem v svojo sobo, in jo poskusim zbuditi. Ona pa me vsakič znova nadere, da je ne znam budit, pa da imam antipatični glas, pa…. Ali pa mi že, še preden vstopim v sobo reče, naj ne hodim noter, da je že budna (jaz se seveda obrnem in grem ven-in potem, ko se čez kakšno uro ali dve zbudi me ponovno začne nadirat, zakaj je nisem zbudila(kljub temu, da sem jo)). Ne vem, če se iz teh mojih litanij da razbrat, ampak mislim, da še sama ne ve kaj hoče, in kako bi me lahko čimbolj pogosto nadirala in se znašala nad mano. Ali pa se mi tako le zdi….
Alojz: Vedenjska motnja? Sem že kar nekajkrat razmišljala o tem in poskušala staršem in sestri v preteklosti predlagat, da bi nekaj storili v tej smeri. Ampak podobno kot pri vsem pogovorih tudi ta ni dosegel prav ničesar, saj je sestra s svojim obnašanjem in odnosom popolnoma spremenila temo in vsa jezna odvihrala v svojo sobo, kjer je bila spet prepričana, da ji hočemo vsi nekaj žalega/slabega, zaradi česar je spet metala po sobi kakšne predmete in podobno. Zaradi take njene reakcije pač take teme nisem smela več omenjati nekaj časa. In ker je ob ponovnem "odprtju" teme odziv bil isti, sem pač sčasoma nehala slednjo vedno znova načenjat
Miara: Kaj so bedarije? To kar jaz pišem?Samo si želim razjasnit, zakaj ne smem ponoči, kot večina ljudi predvsem spat, da se spočijem, ne pa da potem sanjam takšne stvari, kot pač jih
Gape: Nisem predvsem prepričana, da popolnoma razumem vse, kar mi hočeš povedat, ampak resnično mislim, da s tem prijateljem, ki sem ga sanjala nimam za razčistit ničesar (sploh pa ne kaj velikega, kar bi me lovilo v sanjah). Tako, da mi je v tem trenutku morda res bližja razlaga od plesnamesecu.
Zanima me seveda tudi, kako spravit obremenjevanje iz mojih misli. (Sama se npr. trudim, da bi mi ja bilo ravno do Beograda za šolo in podobne stvari, ampak v trenutkih, ko mi je hudo, ali pa ko sem sama, pa te misli hodijo vedno bolj na plano, in vedno bolj razmišljam o tem, čeprav v osnovi to ni moj namen)
Gape: In resnično upam, da ne živim svojih sanj, ker mi niso niti malo všeč.
Plesnamesecu: Ker imam žal pogosto takšno sposobnost, da se zjutraj spomnim vsaj enih sanj, mi lahko verjameš na besedo, da ogromno razmišljam o njih in si jih poskušam razložit, ampak kaj, ko so sanje skoraj vedno grozne, zaradi česar so takšne tudi moje lastne razlage. Torej na koncu se vprašam, ali je takšno razmišljanje sploh smiselno, ko pa ne pridem do nobenih zaključkov
Alojz:pa, da komentiram še tvoj predzadnji post: Malo me vas je že strah
-hec pa tudi more bit, a ne?
Lepe sanje, pa lahko noč
p.s.:tole odgovarjanje pa se mi je zdaj res zavleklo v jutro
se opravičujem spet zaradi dolžine
Home
Pages: 
