Quote:Ravno v tem je največji problem, ko ljudje ne verjamejo v svoje težave.
Kaj pa, če misli ustvarjajo zavest ?
Če pogledam nazaj v otroštvo, se človek zave sebe okrog tretjega leta. torej takrat, ko ima v spominu dovolj podatkov, da se lahko z nečim identificira. Ko je dovolj spomina, dovolj podatkov, začne um te podatke procesirati, kar se odraža kot misel. In misel potem ustvari individualno zavest. Saj takrat, ko ni misli, na primer v globokem spanju, tudi ni zavesti, zato ne vemo, če smo sploh obstajali.
Ko um na podlagi spomina in občutkov procesira podatke, se tudi zavest poistoveti s tem. Ker tudi želje izhajajo iz uma, lahko um ustvari tudi abstraktne pojme, kot je na primer bog, kozmična zavest ali karkoli, kar nam omogoča domišljija..In zavest se enostavno s tem poistoveti...Ker pa so to abstraktni pojmi, človek več ne ve, kdo je...Na primer, da si rečem, da sem kozmična zavest, a po drugi strani pa ne vem kaj to je, potem je logično, da tudi ne vem kdo sem...Ker misel ustvarja zavest, nam potem vse te misli in želje zavest odvrnejo od samega dejstva in lastne identitete.