murileon
5
Offline
I Love YaBB 2!
Posts: 749
Kamnik
Gender: 
|
titud wrote on 02.12.2008 at 12:30:41:murileon wrote on 02.12.2008 at 07:42:50:NORI IZTERJEVALEC DOLGOV
Spomnim se samo dela sanj. S partnerko sva ob nekem toku vode, kjer je struga izrazito regulirana, struga pa namenjena plovbi. Kot da bi bilo nekje na naši obali. Voda je čista, na dnu je polno zanimivih reči, školjk, izgubljenih predmetov, ki jih ljudje, med njimi tudi partnerka, iščejo. Tudi sam nameravam not, vendar me je malo strah za sina. Verjetno neka avtomatika odpre neko loputo in tok se močno poveča. Pomagam spraviti oba ven iz nevarne struge. Nato je to hrvaško primorje. Sem na tujem, ne več doma. Gremo gor po enih mestnih stopnicah in tam so razstavljene sladkarije za prodajo. Nimam pojma, kako bi plačal zimski sladoled (tisti s kremo, ne sladoledom). Stane cca 80 centov. Gremo naprej, jaz jem neplačani sladoled in imam slab občutek, ker ga nisem mogel plačati, pa tudi razmišljam, da sem itak brez denarja, pa če malo ukradem, ni nič slabega, kaj pa niso jasno pokazali, kje in kako se plača. Nato gremo nazaj, spet grem mimo razstavljenih sladkarij in spet se obuidi slab občutek zaradi prejšnje "kraje". Poiščem eno pisarno v bližini, kjer so zaposleni hrvaški domačini. Ena hladna zaposlena mi izstavi račun za evro in pol. Rečem, da tam piše cena 80 centov. Pove, da je ostalo davek. Rečem, da to ni mogoče in zahtevam šefa. Ne šmirglajo me, kot da nisem toliko vreden, da bi poklicali kakega nadrejenega. Ob tem dogajanju imam v roki pest kovancev. Neki veliki forinti, tolarji, mogoče kaki ameriški centi, kaki stari dinarji, med njimi par normalnih evro kovancev s katerimi nameravam plačat. Ne plačam. Naenkrat se sliši bežanje ljudi. V zraku je, da neka strašna oseba z nekim spremljevalcem lovi ljudi. Vidim ga. Je kot policaj, z večjimi pristojnostmi od policaja, oblečen v rdeče kot kak portir, neka strupena rdeče oranžna avra ga obdaja. Bežimo z drugimi ljudmi. Obrnem se in stopim do norega izterjevalca dolgov in mu nameravam plačat evro in pol. Zahteva več, kake tri evre, z razlago, da je to še za njiju. Dam denar in strah me je, ker ima jekleno moč. Nori izterjevalec in njegov partner oditeta v strugo iz začetka sanj, kjer je nivo vode zdaj zelo visok. Neka ogromna količina lave, ki jo voda sproti hladi ju zdrobi. V zraku je, da se še lahko zbudita od mrtvih. V sanjah ponovno iščeš nekaj izgubljenega (trnega) Kaj je trnega? v domačem okolju (domača obala), ki pa je že modificirano (skreirano na novo - regegulirana struga) z namenom, da se vpogled v iskano izčisti. Vendar je prav ta regulacija ogrožujoča, ker je ni mogoće nadzorovat (avtomatsko odpiranje zapornic). Ta avtomatika je zelo nevarna, ker ni pod kontrolo. Kaže pa na to, da se tok vode poskuša "spraviti na nivo višjih civilizacijskih dosežkov"Na novi lokaciji (hrvaška obala) kompenziraš izgubljeno s tistim, kar se znajde pri roki (krema na stopnišču), vendar se tudi ta kompenzacija izkaže za ogrožujočo (nedefiniran način izplaćila, ki mogoča mafisjki način prisvajanja dolga oz. ustvrjanje dolga kot sredstva za prisvajanje človeka po človeku). Tega ne razumem, oziroma ne znam povezati s situacijo. Tisto, kar se v prvih sanjah izkaže zate za ogrožujoče oz. za past, se ti povrne kot osvoboditev izpod oblasti izterjevelcev dolga, ki si jih nakoplješ kot ceno, ki jo jo treba plačat za kompenzacijo. Krog se lepo zaključi, negativni učinki regulacija kot sredstva za vzpostvitev izčiščenega vpogleda na izgubljeno se izkažejo kot pozitivna za izničenje posledic kompenzacije. V alkimističnem postopku topljenja-ohlajanja se izčisti občtuek večnega vračanja-vstajanja istega: jebeno a hkrati poučno kot princip. Na srečo pa je vse to ena spirala. Spirala se počasi, z vračanji, dviga. Napačen je po moje jekleni mafijski pristop. Cena za kompenzacijo je lahko še vedno na trenutke močna nostalgija po miru in prostoru, ki sem ga imel zase, ko sem živel sam v hiši. Takrat mi je manjkalo to, kar sem dobil v partnerki, z agresijo nabito energijo, ki premika stvari in omogoča razvoj. Ker partnerka po navadi živi samo za svoje želje in svoje občutke, ki so sicer pogosto taki, da jih je smiselno vzeti za svoje, ker so na nivoju, se kuha zamera, ker moji inferiorni občutki, ki pa mogoče vedno le niso samo inferiorni, ampak predstavljajo neko realnost, ki je ni mogoče kar tako povoziti, terjajo svoj davek. Rešitev je v preseganju teh inferiornih občutkov, čeprav to ni lahko. V bistvu mi partnerka nenehno narekuje oster tempo, kar je razvidno iz partnerkinih sanj. Za doseganje tega tempa pa uporablja svojo agresijo, ki jo je v veliki meri podedovala od mame, ki pa te agresije v pozitivnem smislu ni znala ali mogla izživeti, ta agresija se , kar je videti tudi pri partnerki, pojavlja tudi v izgubi razsodnosti in grožnjah z izgubo razsodnosti, kar naj bi omogočilo doseganje željenega. Vendar v normalnem odnosu, kot je najin, to izpade bolano. V njenih sanjah se pojavi njen sin z agresivno babico. Sin je po moje en inferiorni odraščajoči aspekt, ki sprejema agresivno vojno taktiko (hud tempo). Niso pa vsi stari inferiorni vzorci in načini življenja slabi, zato pri meni zamera nikoli ne izgine. Vzrok je v mafijskih postopkih izsiljevanja, ki se kažejo v jekleni nepopustljivosti. Gre za poskus vzpostavljanja višje civilizacijske realnosti s primitivnimi mafijskimi prijemi. Bojim se, da to ne bo šlo in bo potrebno ta pristop spremeniti. Sam lahko pariram samo z enako agresivnim in argumentiranim intelektualizmom. To pa ni domače družinsko vzdušje, ki ga rabim, oziroma, ki se ga nimam namena odpovedati. Tu zmanjka prostora za ljubeč odnos, ki zahteva tudi popuščanja, kar pa partnerka zaenkrat ne zna. Vsaka inferiornost ni nujno slaba kvaliteta. V vojni je. Če se še pogleda odnos Slovenija-Hrvaška, tam tudi ni popuščanja, zato so odnosi med državama, kar se prenaša tudi na ljudi, hladni in sovražni. Sanje so si izbrale prave simbole  . No, zdaj, ko sem sanje precej obdelal bi naslov sanjam spremenil. Naslov bi dal: UMETNOST POPUŠČANJA. S vključitvijo inferiornega popuščanja ne bi bilo hladne birokratinje, ne bi bilo domače slovenije in tuje hrvaške, ne bi bilo visokih davkov, jeklenega mafijaša in ne velike gmote ohlajene lave, ki mora tega mafijaša ubijati. Hvala, Titud, veliko si mi pomagal.
|
Home
Pages: 
(Read 308602 times)
