KAVA Z MLEKOM

Nahajam se v nekakšnem pubu, povezanim s samopostrežno restavracijo, precej polnem. Mislim, da sem nekje blizu šanka. Zraven mene je pladenj z izbranim zajtrkom, nedotaknjen. Kot da bi ga nekdo skrbno izbral in pustil. Izbor se mi zdi zelo posrečen, čisto po mojem okusu. Razmišljam, kaj je bilo mišljeno s tem pladnjem, nato se odločim in vzamem kavo z mlekom. Nato vstopi nek moški, gre do pladnja in sprašuje po pubu, kje je njegova kava. Povem mu, da jaz pijem njegovo kavo z mlekom. To je izgleda izhodišče za debato, ker se začenjamo vsi v okolici pogovarjati, tudi barman za šankom. Med debato se izkaže, da smo v Los Angelesu. Na koncu gremo na parkirišče do svojih avtomobilov in se nekako strinjamo, da je to mesto zelo odtujeno.

Vtisi: te sanje so po moje nekakšno moje doživljanje dogajanja na tej temi, pomešano z elementi sanj drugih. Razgaljanje lastne intime kot samopostrežna restavracija, pogovori za šankom, moje prisvajanje vsebine nekoga drugega, ki pa je izhodišče za debato, za preseganje odtujenosti. Pub kot kraj srečevanja anonimnih ljudi. Tista moja prisvojitev kave se mi zdi sicer problematična, ampak v sanjah ne povzroči negativnih reakcij, temveč sproži dogajanje. No, sicer pa je to zadeva, ki jo pijem zjutraj. Kasneje so me te sanje spomnile na vzdušje v filmu Jima Jarmuscha Kava in cigarete. Nekako na zunaj ni videti nič dramatičnega, ampak vendarle ima neko sporočilnost. Nekakšen duh časa.

Pred temi sanjami so se pojavljale druge, prav tako in še bolj očitno povezane s forumom, se jih pa zelo slabo spomnim. Spomnim se samo, da so na vpogled pisma, ki jih piše Devi (morda zato ta scena prisvajanja lastnine drugega v naslednjih sanjah?) in najbolj se spomnim tega in je najbolj poudarjeno, da ima Devi štiri brate, ki imajo zelo pomembno vlogo v njenem življenju. In so zelo daleč, kar je nekako povezano s pismi. Je pa tudi omenjana ljubezen, mogoče kot večna ljubezen? V ozadju je pokrajina z graščino, podobna tisti na Brdu pri Lukovici (kar je povezano z dokumentarcem in intervjuji z zadnjimi preživelimi prebivalci te graščine, ki me je spomnil na debate tukaj). Tu je vzdušje nekako nasprotno od tistega v zgornjih sanjah. Je graščina, je pokrajina, je komunikacija preko pisem, so neka duhovna prostranstva. Mogoče bi se dalo to še kaj razdelati. Je povezano s temami, ki jih je sprožila Devi in ki so očitno dobile odzven tudi v mojih sanjah. No, pa se opravičujem, ker se v mojih sanjah pojavljajo tudi osebe in njihove vsebine s tega topika in ker verjetno vsaj nekoliko posegam v intimo drugih.

hm... a maš ti dosti sanj o tem kaj se drugim ljudem dogaja? oz, kdaj sanjaš o tem, kaj se bo zgodilo? ali se ti kdaj zazdi da si to, kar se ti je zgodilo, že prej sanjala?

Tisto, kar je težje razumljivo oz. vidno, si jaz razlagam z energetskimi tokovi, ki imajo svojo nam nevidno logiko, ampak se jih da ravno tako začutiti. Zato je po moje koristno razvijati intuicijo. Je pa res, da tudi mene spremlja določeno nelagodje, ker se zavedam, kako zveni, tole kar pišem  .

V mojih današnjih sanjah sem izkoristil neko priložnost in se odselil na Manhattan (kar si zaradi neke prav posebne sreče lahko privoščim in kar sem si nekoč, vsaj za določen čas, tudi želel), mravljišče, polno dogajanj, energije in vrveža na ulicah.
Z neko družbo se znajdemo na cesti, odpravljamo se nekam, sam za moment zaostanem, ko zagledam žensko, pri kateri se mi je včasih kar rahlo zmešalo, vsakič, ko sem jo videl (in nič kaj dosti manj, če ne še bolj, če bi jo lahko kje srečal), kako sprehaja dalmatinca. S stisnjenimi ustnicami se mi nasmehne, reče živjo in odhiti naprej.

Sanje se tukaj končajo, ker sem se zbudil ob nečloveško zgodnji uri in ne, nisem poseben fen serije Sex & the City.  

Quote:


Ob teh sanjah je bila moja edina asociacija 101 dalmatinec - pravljica, ki sem jo v otroštvu brala v Dysneyevi zbirki. Pa se mi ni zdelo, da ima kakšno zvezo s sanjami. Ampak sem se danes spomnila, da gre tam za reševanje kužkov,  iz katerih želi neka zlobna dama narediti plašče za svoj okras ali morda za preprodajo - se mi zdi, da je bilo tako in mogoče ima vseeno kakšno zvezo.  

murileon wrote on 26.11.2008 at 09:17:22:


Strinjam se s stališči tvoje partnerke. Pomembno se mi zdi, da znaš otroku razložiti, zakaj mu postavljaš določene meje ali zakaj se ne strinjaš z nečim, kar počne. Označevanje njegove osebnosti pri tem ni v pomoč. Krepitev pozitivne samopodobe ni isto kot opustitev postavljanja meja in ne more biti vzrok za preobčutljivost. Nasprotno, daje moč za soočanje s problemi. No, se bom oglasila čez 14, 15 let, pa bom povedala, kako mi pomaga takšno razmišljanje  

OZa razalago sanj na kolektivnem nezavednem nivoju, se uporablja metoda objektivne amplifikacije, kar si sedaj ti lepo naredila. Določen simbol se poskuša razložiti z določenimi miti, legendami, pravljicami. Tu mogoče res gre za kaj takega. Torej, bp, treba je prebrati tole pravljico, pa boš kaj več zvedel o dalmatincu sredi manhattna, ki ga ima dama na povodcu  . Če boš v pravljici našel kaj pametnega zase, pa nam, prosim, poročaj .

murileon wrote on 27.11.2008 at 07:22:03:

Zadnjič sem se res moral smejat navihanemu živahnemu dalmatincu in njegovi strogi gospodarici, ki sem ju srečal zunaj, sicer pa stvari pri meni večinoma niso črno-bele, niti ne nastopa kakšna Cruela de Vil, ne sto ne en potomec, kaj šele da bi upal na zaključek tipa hepieverafter, kot v Disneyevih pravljicah