Še vedno ni v pravem pomenu besede prišlo do spolnih stikov med otrokom in storilcem. Da bi lahko storilec začel spolno izkoriščati otroka, manjka še nekaj bistvenega:storilec bo najprej še zgradil nadzor nad otrokovo okolico.
Predvsem pri zlorabi v družinskem krogu bo storilec zgradil nadzor tudi nad svojo lastno oklico:oče, ki si je izbral hčerko, bo ženi predlagal, naj vendar zvečer obiskuje tečaj angleščine. Župnik, ki je izbral ministranta, bo dal svoji gospodinji prosto popoldne ob dnevih, ko bo potekal tečaj za ministrante...ipd.
Zdaj manjka le še zadnji korak, preden se lahko začne pravo spolno izkoriščanje:storilec 'preizkusi' otrokovo primernost. Zdaj bo našel priložnost, da bo izbranemu fantu segel v mednožje, izbranemu dekletu položil roko na prsi, ji pomagal pri slačenju kopalk, itd. Če bo otorkova reakcija burna in odbijajoča, bo storilec praviloma na tej točki prenehal, ker bo po takšni reakciji prepoznal samozavest in jasen pogled otroka. Iz tega bo potegnil sklep, da bi ga otrok ob nadaljnih prestopkih izdal.
Otroci, ki si jih storilec izbere in so že ustrahovani, se ponavadi odzovejo drugače:pri preizkusu ostanejo mirni in poskušajo razumeti, kaj se dogaja. Pogosto sicer prepoznajo prestopek kot takšen, a so hkrati pripravljeni to dopustiti (prijatelju na ljubo ali ker on najbolje ve, kaj je dobro zanj, itd.)

Potem se pravo spolno izkoriščanje ponavadi začne iznenada. Včasih je na začetku še zavito v igro (skrivalnice različnih predmetov pod obleko, itd.) Dvome in zadržke, ki se bodo pojavili pri otroku, bo storilec obravnaval s pomirjanjem( to naredijo za očete prav vse hčerke), s podkupovanjem, z grožnjami.
Najbolj učinkovita strategija preprečevanja otrokovih poskusov pobega je nalaganje odgovornosti za prestopke otroku.-storilec npr. pusti otroku, da mu masira trebuh, nato pa se na ležišču nenadoma premakne višje, tako da se otrok zdaj dotika njegovega osramja. Pri tem reče:'Ti si najboljše zdravilo proti mojim bolečinam v želodcu.' S tem navidezno izrazi priznanje, med vrsticami pa tiči sporočilo:če bi se slučajno branil/a dotikov ali masaže na tem mestu, bi spet dobil bolečine v želodcu. Potem bi bil/a kriv/a ti.
Otrok ne prepozna sporočila, začuti pa pogojeno pohvalo, ki ga pripravi do nečesa, česar sam od sebe sploh ne bi mogel narediti. Posledica preproste izjave storilca je otrokova domneva, da si sam želi narediti nekaj, ker noče, da bi očeta, strica, trenerja, začel boleti želodec. Od zdaj naprej si bo sam želel masirati storilčev trebuh.
Na tem temelji bistvo strategije moči storilca:spraviti otroka v položaj, v katerem sam ne bo več vedel, kdo je, kateri jaz je, oziroma pri malčkih, da bi sploh lahko bil jaz.ž

K strategiji osamitve spada obveza čuvanja skrivnosti:storilec z grožnjami, z izzivanjem sramu, z nejasnostjo in s povzročenim nezaupanjem v samega sebe povzroči, da se otrok o zlorabi ne more pogovarjati s tretjo osebo. Takšne zapovedi segajo od: 'To je zdaj najina skrivnost', preko: 'to si samo sanjala' in :'res misliš, da bi te mamica poslušala?', pa do: 'Nihče ti ne bo verjel.'

Druga strategija je strategija 'pravega pomočnika', s katero storilec ne zmede le otroka glede vsebine in pomena odnosa spolne zlorabe, ampak deloma in občasno začne celo sam verjeti svojim interpretacijam, zanikanju in omalovaževanju. Storilec zanika resničnost zlorabe oz. njen pomen tudi pred samim seboj. Zlorabi in svojim lastnim ciljem ter strategijam odvazem resničnost, vedenje in stvarno zaznavo pa tako kot do otroka nadomesti z preinterpretacijami in zanikanimi dejstvi. Kajti tudi sam je vznemirjen in se umirja z omalovažujočimi razlagami. Ena plat v njem ve, kaj pomenijo prestopki, druga pa si tega noče priznati. Tako si vse bolj izgrajuje navidezni svet, v katerem je zloraba odraz posebne, zelo pomembne in za neprizadete ljudi tako ali tako povsem nerazumljive ljubezni do otroka.

Psihodinamični konflikt ali zakaj moški sploh zlorabljajo otroke

Čeprav je pri spolni zlorabi spolni prestopek povsem v ospredju, se zdi, da vendar ne gre izključno ali v prvi vrsti za spolnost. Zdi se, da je primarna želja storilca imati moč in nadzor nad tem, kako ga drugi, predvsem pa otrok, vidijo kot moškega, ali pa da bi se zdel tako močan kot skrben mož.Kako lahko to razumemo? Zakaj potrebuje tako zapleteno in tvegano uprizoritev svoje moškosti?
Zdi se, da so storilci globoko prepričani o klasični podobi o moškem, ki jo lahko z besedami izrazimo približno tako:moški je vzvišen, močan in neodvisen. kasnejši storilec zaradi avtoritativne vzgoje, ki podaja vloge spolov na konzervativen ali tog način, že kot deček verjame v 'mit o moškem'.
K tej togi podobi o moškem-ki jo lahko zastopajo tudi ženske-spada tudi 'tabu predanosti', ki ga lahko opišemo približno tako:moški se ne predaja čustvom, še najmanj v odnosu do žensk in otrok, temveč jih obvladuje. Nežen moški je 'copata ali pa je peder'. moški mora vselej ohraniti nadzor, predvsem nad ženskami in otroci, pa tudi nad lastnimi čustvi.
Temu tabuju ustreza 'razpložljivost žene in otrok za potrebe moškega.'
Da bi moški ohranil to podobo o močnem moškem, ne sme upoštevati, da so ženske in otroci samostojne osebe. Njihove želje nimajo nobene teže. V sili mora to dokazato z nasiljem, ponavadi pa z brezobzirnostjo. Telesni stiki in spolno izkoriščanje sta zanj eno in isto.

Kasnejši storilec pa je s tem ponotranjil tudi osnovno nasprotje k tej podobi o moškem. Norme sploh ne more izpolniti. Doma se je vedno počutil podrejenega od očeta ali brata ali kar je še bolj sramotno-od avtoritativne matere.
Storilcem je skupna ta osrednja notranja vpetost med vztajanjem pri patriarhalni podobi o moškem in izkušnji, da te predstave sploh ne zanjo izpolniti. Povsem v nasprotju s svojo podobo o omoškem se storilec počuti notranje šibkega, negotovega, nemočnega.
Vedno znova si bo prizadeval ohranjati krinko moči in premoči, s katero ne želi le narediti vtisa na okolico,ampak nadomestiti in preglasiti tusi zaznavanje lastne šibkosti in nemoči. Predvsem do žensk, pri katerih se boji, da bodo razkrinkale luščino njegove moškosti, bo zadržan, jih bo le površno obravnaval ali pa se jim bo postavljal po robu z narejenim obnašanjem.
Ampak potencialni storilec ve, da ne bodo vse ženske nasedle njegovemu narejenemu obnašanju ali, da jim na daljši rok ne bo zadostoval moški zgolj kot predstavnik norme. To ga pripelje do tega, da se ukvarja z otroci. Z mešanico nejasno motivirane naklonjenosti in nedoločene grožnje jih naveže nase. Zdaj doživlja moč.
Toda, zakaj se ne more zadovoljiti s tem? Ker si ne prizadeva za kakršnokoli moč-lahko bi jo dosegel kot predsednik keglajaškega društva, kot predstojinik otroškega oddelka, itd.-ampak za moč kot moški, hoče seksualizirati odnos moči do otroka.

Pa še nekaj o terapiji storilcev...

CILJ dela z moškimi, ki spolno zlorabljajo otroke, je v tem, da storilci prevzamejo odgovornost za prestopke in izkoriščevalski odnos do svojih žrtev. Storilca nočeva 'ozdraviti'. S prevzgojinim programom se lahkov najboljšem primeru zmanjša tveganje za ponovitev kaznivega dejanja, ČE:

1. se storilec nauči podrobno obnoviti zgradbo in vzdrževanje odnosa splone zlorabe ter pri tem prepozna lastne dejavnosti načrtovanja in izvajanja zlorabe

2.se storilec nauči vživeti v žrtev, tako da spozna prestopke in odnose spolne zlorabe z vidika žrtve

3. storilec nato prevzame odgovornost za spolno zlorabo

4. se storilec stvarno in simbolično sooči z žrtvijo in pri tem izreče odgovornost za svoja dejanja

5. storilec spozna rizične situacije za zlorabo

6. se storilec nauči primerno nadzorovati samega sebe ali vzpostavi nadzor tretjih oseb

7. storilec za svoje težave, strahove, hrepenenje po moči in svoje spolne potrebe izdela drugačne, konstruktivne načine vedenja.

Delo je naporno in sramotno za storilca.Pomembno je, da njegovi sogovorniki po eni strani neomajno sledijo omenjenim delovnim korakom, po drugi pa posredujejo občutek osnovne človeške sprejemljivosti.

Smiselno je, da se delo začne pod prislilo ali vsaj pod pritiskom. V nekaterih državah se storilci morajo po zakonu udeležiti takšnega programa. Drugje so sotrilci deležni določenih ugodnosti, če se ga udeležijo.
Prisila se zdi nenavadna tudi strokovnjakom, zato smo se ji v začetku upirali. ker pa še noben storilec, ki smo ga doslej spznali, ni pokazal lastne pripravljenosti do razdelave splone zlorabe, smo ugotovili, da dela ni mogoče izvesti drugače kot pod pritiskom ali pod prisilo. Ta prisila je v nasprotju z vsem, kar smo se naučili o nujni prostovoljnosti v psihoterapiji, a je nadvse smiselna in jo lahko odgovorno izvajava prav zato, ker tu ne gre za psihoterapijo, ampak za naknadno učenje na področju postavljanja meja in obravnave lastnega prestopniškega vedenja-za naknadno učenje, ki se storilcu najprej sploh ne zdi potrebno. Dokler pa se mu to ne zdi potrebno, je nevaren za druge otroke

Picola, lepo, da si se tako potrudila in napisala ta dober tekst.
Čeprav dvomim, da bo določenim trdobučnežem to pomagalo, da malo razmislijo, kaj šele, da začutijo sočutje in razumevanje do zlorabljenih otrok.

Pri branju tega teksta sem se spomnila na Nabokov roman Lolita. Neverjetno, napisan je tako, kot da bi avtor  prej bral ta tekst. Storilec v tem romanu, Humbert Humbert, namreč podrobno opisuje, kako zelo mu je  Lolita ugajala od trenutnka, ko jo je zagledal, in sicer ravno zaradi njene otroškosti. Zaradi nje je najel sobo v hiši njene matere in se kasneje z njeno materjo tudi poročil, z namenom, da ostane v Lolitini bližini. Ko je bila Lolita v počitniškem kampu, se je njena mati smrtno ponesrečila. Humbert je prišel po njo, ji zamolčal smrt matere in jo pod pretvezo odpeljal drugam na počitnice. Tam se zgodi to, kar je v zgornjem tekstu tako dobro razloženo: Lolita "kao" zapelje Humberta. Seveda je to njegova percepcija, njegova interpretacija, njegova manipulacija. Humbert nato z Lolito potuje po državi, seli se takoj, ko okoliščine postanejo prenevarne, da bi prišlo do odkritja njegove zlorabe. Loliti omejuje gibanje, stike z vrstniki, ljubosumno jo nadzira, omejuje, kontrolira. V spolnost jo prisiljuje z različnimi manipulacijami, grožnjami, denarnimi nagradami, obljubami, itd. Lolita velikokrat joče, ga roti, naj preneha z zlorabo, ima bolečine, skriva denar, ki ga dobi od njega, on ga najde in vzame, ... Njun odnos se konča z Lolitinim pobegom.

To, da ob omembi Lolite ljudje pomislijo na mlado lahkoživko in zapeljivko, je tipičen odraz pokvarjenosti te družbe, zatiskanja oči pred resnico, izogibanje problemom, prelaganje krivde na otroka, odsotnosti sočutja.

gape wrote on 07.07.2007 at 11:20:38:


Stvar poštenja je, da človek vsaj citira pravilno, ko nekaj kritizira. Je pa tudi stvar mizerije, da se človek zateče k takšnim projekcijam, ko mu zmanjka vseh drugih argumentov. Drugače, za svojim mnenjem vedno stojim jaz, in nihče drug. Dolga zgodovina molka je pa pač dejstvo in nima zveze z mojim mnenjem. Ampak to je verjetno preveč za dojemanje nekaterih.

Quote:

Quote:

ne razumem o kakšnem sprenevedanju govoriš ...
jest sm pač povedu kako vidm če gledam od tm od kjer sm gledu
ena plat medalje so pač žrtve maldoletne
in druga so storilci ... polnoleni verjetn
in je pedofilija
to bi tko blo v svetu kjer je storilec strilec in žrtev žrtev
v tem svetu kjer živimo pa je use maximalno prepleteno in mnogo vplivamo en na drugega
in je (pre)mnjogokrat storilec od prej bil sam žrtev podobnega dogodka - storilca
provzaprov se mi ne da ... in provzaprov nikogar ne zanima ... jo ... aspektih o kerih je blo govora
se res ne bi ponavlju, niti ne bi ponavlju moonhowla
skratka ni medalja - je krogla - in nima dveh plati

kar se tiče mene, je kot vedno nekako tako, da sistem v kerem se dogajamo sproducira kar sproducira
in to so tud pedofili - kao storilci
(noben valjda ne pomisli da je on tud žrtev - če druzga ne - reči ki jih v glavi ma zakodirane)
in žrtve
raznorazne ... ne samo od pedofilije
skoz use to
in skoz pregovore ki držijo kot pribiti
se mi s pedofilijo res ne ukvarja na tak način kot je predstavljeno v uni knjigi; s čimer nočem rečt da tko kot je tm napisano ne obstaja
trdim pa, kot vem da obstajam, da obstaja tud drugač
rang
da ni use tko z namero izpeljano in zavestjo
ampak precej blj podzavestno
verjemem tud, da če hočeš na sodišču reč dokazat, da je on storilec, da je treba dokazat namen
kolkr pa sm bral, je tuki res od dojemanja odvisno
in ker ma usak svojo resnico, po kateri deluje in v katero verjame, lahko razumem da stojijo reči v nekaterih primerih nekoliko drugače
nočem rečt da v vseh
dejstvo pa je, da kar na dan pride, da je tako, da je dokazljivo, če ne, se ne spravš niti drkat ...
skoz to, je jasno da pride na dan samo uno kar je bed - slabo
tista razmerja ki bi v nekem trenutku v času tudi podlegla definiciji pedofilstva, pa nikol ne pridejo na dan ...
zakaj?
ker ni bed
imho

skratka, kar hočem provzaprov povedat je
100 ljudi
100 čudi
in če 20% nevemkere populacije je blo zlorabljeno na tak način, se tega velik dogaja
moja prva pitalica je zakaj
in takoj druga, kolk nam bo pomagal če obsodmo use ki jih sumimo na tako reč

trdim da se pedofil ne more spremenit doker se ne sprejme
in
če ga vsi obsojajo, kako naj se sprejme ... kako naj se spremeni?


kar pa je najbolj pomembno spoznanje je pa neki druzga
da je to samo ena od marginalnih skupin ki jih obsojamo
in
če kmal ne bomo nehal bomo usi en druzga obsodl
in bomo usi obsojeni
in ker smo usi eno
je jeba totalna

(če mal zaprimerim
vi obsojate une k se poročajo z mladoletnimi
oni pa obsojajo vas ki mladine ne izobrazite v spolnosti in telesnih stikih in čustvovanju
in ste usi obsojeni
razen nas ki se ne poistovečamo z vami
provzaprov)



bi bil prov vesel, da napišeš KDO je ta mizerni človek, ki se zateka k KATERIM projekcijam ko mu zmanjka KATERIH argumentov ... o ČEM
in tud
kaj je preveč za dojemanje KOGA
natančno

tai wrote on 13.07.2007 at 19:50:33:

se mi zdi da ti govoriš o posilstvu tai, ki se je pač zgodil nad mladoletno osebo s strani strejše
... kolkr sm razumel iz unih izsekov iz knjige, pri pedofilih to nekak ni tko
npr
picola wrote on 08.07.2007 at 13:44:50:

tema o keri se pogovarjamo je kr jasno definirana

rang
zakaj d fak se
Tudi pri pedofiliji ščiti samo storilec?
zakaj?
zarad česa ma tud on pravice?
storilec?

ker je tud človk
čeprov ga ne marate, je še vedno človk ...
ki mu grejo pravice
in ena od pravic je, da ti naj bo krivda dokazana, preden greš u tri pi... .......

čeprov je to za žrtev težko ...


kle sm se prvič oglasu
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1181246785/30#35
in vidm da nism dal linkov do žrtve ... iščem ...

Casiraghi
gape wrote on 20.02.2007 at 18:09:30:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1171657823/19#19
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1171657823/58#58
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1171657823/116#116

DAVID ICKE - FREEDOM ROAD - PART 3 - 3
gape wrote on 30.06.2006 at 14:04:53:



Živciranja
gape wrote on 20.10.2005 at 12:26:57:



Zakaj???
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1131367399/19#19


Prikrita indirektna agresija
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1091008588/18#18


Zoran Kanduč - Onkraj zločina in kazni
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1123672215/282#282


Prišel je čas...
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1048980572/172#172


Črna magija v Ljubljani
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1094986938/111#111


Sorodne duše in izzivi čaker
Devi wrote on 23.08.2004 at 09:23:54:



Črna magija
gape wrote on 25.05.2002 at 16:48:35:



kako boš začel jutrišnji dan
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1013163144/0#0