Ko takole razmišljam, o prizadevanju "Zelenih" proti vetrnim elektrarnam, si ne morem zamisliti, kako se jim zdi, da je lahko življenje nekaj ptičev več vredno kot pa človeška življenja , ki bi se lahko rešila z eno od najčistejših oblik energije na našem ubogem planetu   .
Medtem , ko zaradi revščine na eni strani umirajo ( da ne govorim o milijonih tudi drugod po svetu ) nedolžni ljudje, pa razni "zeleni", iščejo nepomembne "napake" in tako z tem krivico, na čisto napačnih področjih, kot pa tam, kjer bi morali  .
Torej, izgleda, da so tile naši "zeleni" dejansko tudi bolj zeleni, kot pa izgledajo , ... ali morda ne ?  
Izgleda , da bo iztrebljenje revnih, ki si ne morejo privoščiti dragega ogrevanja , prek prehladitev, pljučnic, itd. , povzročilo nekaj blodečih vrabcev   .
In, izgleda, kot , da so ptiči slepi, z zelo slabimi refleksi, slabo zmožnostjo manevriranja, ter izredno neboječi pred vsakršno nevarnostjo, še posebej lopat vetrnic   , ... joj, joj, kakšne blodnje nezrelih-zelenih norcev  .  
No, pa da se ne bom jezil v nedogled, bi vas prosil še za vaše mnenje, hvala  .
+ Lp,   ...
by Boštyx + Kopron , Green team

Jaaah, ampak, Zaggy, to sploh še ni vse !  
Ko bi ljudje vedeli, kakšne vse bedno-bolane pogoje morajo izpolnjevati graditelji malih + velikih elektrarn,   ... ampak o tem kasneje, ...
Torej, glede previdnosti ptic, pa je jasno vsakomur, da so živali, kakor tudi mi, najprevidnejši ob nenavadnih / novih stvareh  .
Torej, bi bile ptice še toliko bolj nadvse previdno-boječe ravno pred čisto novimi belimi konstrukcijami propelerjev , a ne   ?
In, kaj jim zelencem torej ni jasno ?  
Mislim, da hočejo samo opravičiti svoje plače in se spotoma še "považiti" z repenčenjem + vpitjem ter teženjem in otežavanjem že tako težavne situacije , namesto da bi pomagali   . ( slepci bedni   )  
No, saj, ne rečem, vem, da jih NUJNO potrebujemo, vendar naj delujejo tam, na tistih področjih, kjer je res potrebno, ne pa tam, kjer jih je najmanj treba   .
Upam, da se kmalu prebudijo pravi ljudje , na pravih mestih in naredijo vsaj malo reda za vse  .
Pa lep pozdrav iz slovenskih dobrav, čaw   ...
by Boštyx

Zdravo Bostjan,

Strinjam se, da ljudje, ki so za ekologijo, lahko s svojim omejenim pogledom otezijo resevanje problemov, ampak tvoj sestavek se mi v tem primeru zdi slabo premisljen in argumentiran. Verjetno se nanasa na Volovjo reber. Izkoristek vetrnic, kot je ze predhodnik povedal, naj bi bil zelo slab. Na Danskem so baje v 80-ih in 90-ih postavili slabe vetrnice, sedaj pa jih zelijo zamenjat. Z drugimi besedami, gre se tudi za to, da bo veliko denarja vrzenega stran. Verjetno pa ekologi nasprotujejo gradnji tudi zato, ker bo vse razkopano in bo krajina skazena, s cimer se strinjam.

Osebno vidim resitev v energetski krizi v:
- zmanjsanju porabe energije na osebni kot tudi industrijski ravni
- vecji povezanosti lokalnih skupnosti pri energetski oskrbi s poudarkom na samozadostnosti (vcerajsnji clanek na Pozitivkah)
Slednje bi morala podpirati tudi vlada (saj ze obstajajo generatorji za elektriko na majhen vodni padec / vetrnice, ki se dajo montirat na streho / plin se da pridobivat iz zivalskih iztrebkov/ avtomobili se dajo preurediti, da jih poganja plin ali rabljeno kuhinjsko olje, solarna energija je najcisteja, v solarnih kuhalnikih kuhas zastonj...)

Dobro je, da obstaja kontra stran, ki zavira pohlep biznisa v navezi s politiko in da se na ta nacin pocasi prebuja v ljudeh zavedanje, da je treba naravo varovati in ne ropati in ubijati. Resitev vidim v vse vecjem stevilu osvescenih potrosnikov, ki s svojim denarjem podpirajo ekolosko in trajnostno prakso. Biznis se bo tako pocasi prilagodil tem novim razmeram.

Lep dan se naprej!

Joza

Jasno, vse finance javnih projektov bi morale biti postene in transparentne. Rekel sem, da je solarna energija najcistejsa, varcevanje in sodelovanje pa prihranita cas, denar in ubadanje s problemom (vec glav vec ve).

Seveda bi bilo smiselno postaviti razlicne oblike pridobivanja energije na posestvu. Par dni nazaj sem naletel na knjigo, ki opisuje, kako si sam naredis svoje soncne celice. Tud svoje gorivo lahko naredis sam. Je pa za take projekte seveda treba vec ljudi pa nekaj kapitala.

Vsaka stvar je za nekaj dobra in g. Mencinger ima v tem pogledu prav. Osebno mislim, da bi bilo treba nafto cimprej zamenjati s cim drugim, ker iz nje prihaja v veliki vecini dobesedno samo smrt. Je pa res, da je v primerjavi z lesom (gorivo pred industrijsko dobo) ter premogom, najcistejsa.

Strinjam se z razmisljanjem Danskega skepticnega ekologa Bjorna Lomborga, da je treba dobro premisliti ekoloske investicije in da bi najbolj veljalo vlagati sredstva v izboljsanje soncnih celic.

Lep pozdrav!

Joza

Ne vem, ce si dobro razumu, kar sem zelel povedat, namrec, da je treba pri takem projektu dobro premislit, kako in kaj, upostevat tud izkusnje drugih, da se stvar ekonomsko splaca. Ce se ne, je bolj smiselno vlagat drugam. Male (verjetno si mislu hidro) elektrarne v mojih oceh niso najboljsa resitev, ker:
- bi se moralo delati na tem, da bi bilo vsako gospodinjstvo energetsko neodvisno (kar se bo scasoma tudi zgodilo)
- prevec (ceprav ne tako kot velike hidroelektrarne) spremenijo ekosistem

Bolj smiselno je tako ze v samem startu vlagat v preproste resitve v gospodinjstvih (vetrnice, soncne celice,...) in ljudi izobrazevat ter opogumit, da se lotijo takih domacih projektov. Denar, ki bi se ga pa privarcevalo, ker se ne bi vlagalo v neekonomicne vetrnice in verjetno kar precej drage male elektrarne, bi pa lahko namenili za raziskave na podrocju soncnih celic, da bi le-te cimprej postale splosno dostopne.

Lep dan se naprej!

Joza

Narava ne potrebuje izboljsav pri svojih ekosistemih, kar rabi je to, da mi popucamo svojo svinjarijo za sabo in povrnemo degradirane ekosisteme v prvotno stanje.

Lep pozdrav!

Joza

Zdravo Bostjan,

Pogozdovanje (ce pogozdujes z rastlinami, ki so naravne za doloceno okolje) je v bistvu revitaliziranje naravnega habitata in je nekaj drugega kot spreminjanje vodnega rezima, kopanje jam in betoniranje ter zabijanje zeleznih kolov v zemljo.

Nasi napori bi morali biti usmerjeni v to, da se navadimo vzeti toliko kot potrebujemo za preprosto, zadovoljno in zdravo zivljenje in da za sabo pocedimo.

Lep dan se naprej!

Joza

Zdravo Bostjan,

Osebno mislim, da hribovski potoki ne odnasajo veliko zemlje. Ponavadi so ti predeli zarasceni z drevesi, ki scitijo pred erozijo. Tudi, ce zemljo odnasajo, ljudje na teh predelih ne bodo kmetovali ,tako da zanje nima prakticnega pomena. Bolj smiselno je kriticna podrocja obvarovati pred erozijo s sajenjem dreves (gola pobocja, bregove rek,...).

Kar se erozije tice, je pa med ljudmi malo znano dejstvo, da je prav intenzivno kmetijstvo s svojim globokim oranjem povzrocitelj velikega odliva plodne zemlje. Tako, da je potrebna spreobrnitev najprej v ekolosko kmetijstvo (da se zemlja ocisti strupov), nato pa v miroljubno poljedelstvo, kjer vsak pridela zase kot potrebuje in skupnost zivi v slogi (tudi z drugimi bitji pod tem nebom).

Lep pozdrav!

Joza