Quote:

V bistvu vsa show biznis industrija od glasbe do filma in manekenstva temelji na odkrivanju, bolj rečeno kreriranju tako moških in ženskih modelov z usodno privlačnostjo po možnosti za ćim širše možnice (čeprav zadnje čase bolj vsaj  za določen starostni/socialni tip folka in manj univerzalno). Toda bistvo tako odkritega/skreiranega modela je v tem, da folk vidi, da le igra igra ikono, ne pa, da je sam nekomu predstavlja dejansko ikono. Ker tud dejanska ikona ne privlači zato, ker bi bil objekt želeje ona sam, ampak zato, ker je samo izčiščena/idelizirana  predstava o nekem realnem objektu želje, zato  tud pravi igalec, da bi opravil vlogo ikone, mora hkrati prikrito deidealizirati to ikono,  saj se  lahko le na tak način ustvari  kot objekt usodne privlačnosti.... Najbolj usodno privlačni igralci/igralke se zato vedno znajdejo v vlogah bodisi upornikov, bodisi nerazumljencev, bodisi moralnih zavržencev bodisi psihično  neuravnovešenih neprilagojencov od jamesa deana do marlona branda,  od BB do liz tailor (enkrat sva v podobenm kontekstu govorila clo o nervotičnem intelektualcu, vizualno dejansko grdem wa). Madonna pa nam npr.  kljub temu, da  popolnosti obvada ta  mehanizem deikonziranje lastne ikonografije, ne more (p)ostat objekt realne usodne privlačnosti. Njena finta je v tem,  da slpoh noče skrit, da je tud deikonizacija samo špil,  to pa samo zato, da lahku profitira dvakrat: prvič s kreiranjem ikone, drugič pa z njeno (svojo) destrukcijo...

bp imš prav. Virtualni svet in svet filmske industrije naredi svoje. Povprečne ženske so lepotice, bolj nezanimivi moški pa privlačni in seksi. No, v resnici jih na naših cestah ne srečujemo, pa vendar jih nosimo v svojih glavah kot ideal popolnosti. Kako potem uskladit resnični svet in svet mode, ki vre vsakodnevno na dan iz revij in tv ekranov ter filmskih platnov? Kako dopovedat mulariji, da je virtualni svet daleč od resnice?

Donna wrote on 29.01.2007 at 14:39:10:

Jest trdim ravno nasprotno, torej da ni mogoče dodat spina nečemu, kar ni vsaj minimalno privlačno ali zanimivo. Filmske zvezde so daleč od tega, da bi bile povprečne, v boy bendih nastopajo pobiči, o kakršnih sanjajo 10-12+ letnice, blondinke na glasbeni sceni pa postajajo vse bolj podobne tistim v porno izdajah. Trdim pa, da postane ženska, ko jo postaviš na rdečo preprogo in obkrožiš s tri tisoč fotografov, oblečeš v neskončno drago cunjico in ovesiš s kristali v vrednosti ki presega BDP srednje velike pokrajine v Afriki, zanimiva bolj kot obešalnik in izložbeni prostor, kot pa ženska. In jest se vedno počutim čudno v družbi izložbenih lutk.

titud wrote on 29.01.2007 at 15:00:13:

Osebne trivialnosti ne naredijo zveznika. Zvezdnika lahko za 15 minut naredi celo šokantna, katastrofalna zaplankanost in zagovednost, če je seveda opremljena z zadostno mero samozavesti, da postane opazovanja in čudenja vreden fenomen, da zaštrli iz običajnega. Zanimiv je seveda tudi vsak vsaj navidezen paradoks, na čemer je lahko morda gradil tudi Napolenon. Kot je seveda zanimiv tudi izjemen talent in nadadarjenost. Noben od zmagovalcev slovenskih resničnostnih šovov pa nima šanse da postane zvezda, ker enostavno nima česa za povedat, ali za pokazat, kar ne bi mogli videti v naši neposredni okolici in bi zato rabili njega kot medij, ki nam prinaša neko novo sporočilo. Ima pa zgleda veliko kandidatk (in njihovih mamic), ki bi ga bile pripravljene odpeljati domov oz. sprejet in so zato glasovale zanj.

bp

Če se vrnem na začetek, je moški pogled tisto, kar maleno naredi fatalno.
(medtem ko je ona sama na začetku krepostna in kasneje pod pritiskom popusti)

Zakaj pa je malena tragičen lik?

bp

Quote:


Malena je primer, kako fatalnosti ženska sama ne more ustvarit/skreirat, skreira jo lahko le pogled moškega. Ta zakonitost je bla vpletena v film, ki se je odvijal skoz pogled od nje obsedenega pubertnika in kot neke vrste avtobigrafska zgodba.

Quote:


Ravno zato, ker nima vpliva na lastno usodo, ker je v oblasti pogleda.

Quote:


Klasično pojmovanje tragičnosti predpostvlja, da se ti zgodi nekaj zaradi zle usode, neodvisne od tvojega hotenja ali celo naperjene zoper tvoje hotenje. Malena je hotela bit lepa/krepostna žena svojemu postavnemu oficirčku, a vsi pogledi nanjo  so bili uprejeni proti temu njenemu hotenju.  Svobod za se ne konča v sprejetju usode kot neizogibne ampak je sprejetje usode kot neizogibne šele prvi korak na poti krojenja svoje lastne usode, torej k podrejanju usode tvojemu lastnemu hotenju. Šele ko je malena sprejela meščane palmerma take kot so (ko njihovim pogledom ni več kljubovala - ko ni bila več svobodna od ), je lahko zaživela svobodo za  s svojim (sicer pohabljenim) možem.    

Quote:


Tragedija je v neujemanju pogleda, tragičnost je v nesmiselnosti nesporozuma. Obtožba pogujuje kljubovanju, kljubovanjepovratno pogojuje obtoževanje... Obojestranski zlom (dejanski zlom kljubovalnosti, ko se malena uskladi  z obtožujočim pogledom meščanom, je hkrati prepogoj  za zlom tega obtožuječega pogleda meščanov, saj je ta  izgubil svojo popro/torošče), je že prva stopnja obojstranskega ujemanja pogledov (očiščenja/katarze), zato se tud film ne konča tragično, ampak spravno optimistično...

Vse skupaj je samo igra. Igra oseb in osebkov, scenarij, ki je v naprej določen. Koreografija. Stilizem. Filmska industrija. Bussines. komerciala brez primere. Navidezni svet.
Zanimivo je, ko take filmske zvezde dobe nepripravljene na kakem intervjuju. Zmedejo se. Nič popolnega niso. Niti zvedniškega. Odpovedo. začno jecljati, pa še stilirani niso trenutno. Potem se človek zave. Čisto nič drugačne niso od mene, ko zjutraj ustanem vsa skraužlana in zaspana. Zmedena in presenečena. Samo ljudje so.