Ja vidva sta prava filozofa, naštudirana od grške mitologije do še česa.
Venera pa meni osebno pooseblja žensko lepoto. Me ne moti, če sega v davnino in ne vem katero grško mitologijo že, bila je upodobljna kot prekrasna ženska rojena iz morske pene, z dolgimi blond lasmi do ritke, popolnim telesom in je poosebljala ljubezen.
Druga stvar pa je Muza, o kateri bi se dalo pisat do onemoglosti, saj vemo kakšne muze so pesniki imeli in po njih zdihovali, ter ustvarjali najlepše pesniške pesnitve. Mene je vedno motila muza od našega Prešerna, ki je bila bleda anoreksična trinajstletnica, ko jo je Prešern prvič videl pri maši z materjo v Ljubljani.
Na slikah se mi ne zdi prav nič čedna, pa bi težko rekla kar koli, ker ne vem kakša je bila takrat poosebljena ženska lepota. Prešeren je po Juliji samo zdihoval, dol pa se je dajal z kelnarcami. Tisti revčki Jerovškovi pa je naredil tri nezakonske mulce, al kako že. Lahko bi rekli, da je naš najbolj znan in najboljši pesnik imel eritrofobijo. Strah pred bližino. Tako kot mnogi drugi, ki so imeli le muze. Objek poželjenja je samo ideal, nedoseglijiv in v biti nestvaren. Takoj, ko bi objekt poželenja padel pred pesnikove noge, na kolena, bi ne bil več zanimiv. To je tipično za eritrofobe. V resničnem življenju si je naš pesnik tešil slo z prav nič posebnimi kelnarcami, v biti z ženskami, ki so bile resnične, volne dati in se mu predati.
Da ne bo kdo misli, da ga kritiziram. Daleč od tega. Če bi ne imel svoje Julije, definitivno ne bi niti spesnil takih pesnitev.