Loops of Infinity
Ex Member
|
titud wrote on 20.04.2006 at 13:17:34:Film sem ga uspel pogledat do bičanja oz. kronanja, tolk da sem zvedu, da gibsonov način gledanja na nasilje ni moj način. Mi je bližji tarnatinov, je v njegovem filmskem nasilju kljub nemorali (al pa prav zarad njene odostnosti oz odštekanost) ena fina estetika, ki mi je kljub špricanju krvi in razkosavanju dost laže prebavljiva kot gibosnov zataeženi krvavi naturalizem, obremnjen z moraliziranjem, v katerem res ne uspem uvidet nč lepega. A ti, titud, misliš, da si lahko izbereš način nasilja? Nasilje zmeraj je najprej nasilje, šele potem, ko ga sprejmemo lahko osvojimo gledišče gledanja. Vendar pa tudi gledišča izgubijo smisel, ker nasilje je nasilje, in če ga 100% ne sprejmeš, ga pač ne skenslaš. To najbrž ne bo škodlo še enkrat prebrat: V: Mnogo ljudi se zaveda resnice trpljenja, a ne naredijo drugega koraka, da bi dosegli zavedanje izvora trpljenja. Čemu je tako? O: Mislim, da gre predvsem za paranojo. Hočemo pobegniti. Hočemo pobegniti pred bolečino, namesto, da bi jo imeli za izvor navdiha. Vemo, da je trpljenje nekaj slabega, zakaj bi torej iskali naprej? Nekateri ljudje, ki veliko trpijo in spoznajo, da trpljenju ne morejo uiti, ga začnejo razumeti. Večina ljudi pa se ukvarja s tem, kako se znebiti svojega nemira in so prezaposleni z iskanjem zabave, da jim ne bi bilo treba pogledati v material, katerega že imajo. Gledanje vanj preveč spravlja v zadrego. To je drža paranoje: če boš pogledal preblizu, boš odkril nekaj strašnega. V: Od kod pride motivacija v prebujen um? O: Navdahnjena motivacija prihaja od nečesa onstran misli, nečesa onstran pojmovnih idej «dobrega« in »slabega«, »zaželjenega« in »nezaželjenega«. Onstran misli je inteligenca, ki je naša temeljna narava, naša podlaga, intuitivna, prvobitna inteligenca, občutek prostora, kreativen odprt način ravnanja s situacijo. Takšne vrste motivacija ni intelektualna, temveč je intuitivna in precizna.
V: Ko vidim grdost v samem sebi, ne vem, kako bi jo sprejel. Namesto, da bi jo sprejel, se ji poskušam izogniti, ali spremeniti. O: Ni ti je treba skrivati. Ni ti je treba spreminjati. Raziskuj naprej! Ko v sebi vidiš grdost, je to samo predsodek. Ti jo vidiš kot grdost, kar je še vedno povezano z idejami »dobrega« in »slabega«. Preseči moraš celo besede »dobro« in »slabo«. Moraš iti onstran besed in pojmovnih idej in se enostavno spustiti v tisto, kar si, globje in globje. Prvi preblisk ni čisto dovolj; brez presojanja moraš preučiti podrobnosti, brez uporabe besed in pojmov. Polno odpreti se samemu sebi, pomeni odpreti se svetu.
|