Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 3 4 5 6 7 8
(Read 21324 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #60 - 25.11.2005 at 13:21:18
 
t wrote on 25.11.2005 at 11:55:21:
Sem ravno imel na lagerju nek tekstič, ki govori o Nozickovi teoriji pravičnosti kot upravičenosti, kjer avtor lepo pokaže, kako Nozick skozi svoj sistem vzpostavi upravičevanje trenutnega stanja. Kjer se (neo)liberalizem izkaže kot povsem konzervativno upravičevanje sedanjega stanja - še več izkaže se, da je s takšnim modelom pravičnosti mogoče upravičiti karkoli (Nozicku gre tu za opravičevanje sedanje hegemonije anglosaksoncev).



Libertarnosot  v smislu svobodomiselnosti  ni za enačit z  neoliberlano pohlepnostjo, ki ni inovativna v nićemer drugem kot v iznajdbi načina, kako si čim več  nagrabit iz obstoječega. V tem smsilu  ma  neoliberalc  enako fobijo pred inovacijo  kot  konzervativc, saj obema  nedoločljiva prihodnost, ki jo kreira svobodni duh,  predstavlja  grožnjo  pred izgubo že doseženega ali pa vsaj potencialnega/načrtovanega    položaja. Tko da ni čudno,  da  npr. ameriško  sprego neoliberalizma in konzervativizma podpirajo clo sloji, ki bi moral po defoltu bit najbolj svobodomisleni, saj na globalem nivoju očitno še ni zamanjkal možnosti za inovativno potešitev pohlepa znotraj obstoječih  konzerviranih družebenih razmerij.

Mi smo samo mala lokalna  reprepudikcija take globalne neoliberlane-konzervativne sprege, s tem da nas je večina  glede na anglosaksonsko prevlado itak dvojno eksploatirana, svobodomiselna manjšina  pa dvojno represirana.

Drgač pa dobra prispodoba  o unih otočanih, pri čemer bi blo po mojem za poudarit, da se model z 250 ceplejnimi otroki namesto s 1000 lahko zgodi le na koloniziranem otoku, ki odraža globalno neoliberalno/konzervativno sprego. V primeru avtonomnosti otoka bi se zihr vzpostavla  drgaćna, notranje bolj solidarna raporeditev cepiva.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #61 - 25.11.2005 at 13:39:50
 
titud wrote on 25.11.2005 at 13:21:18:
Libertarnosot  v smislu svobodomiselnosti  ni za enačit z  neoliberlano pohlepnostjo, ki ni inovativna v nićemer drugem kot v iznajdbi načina, kako si čim več  nagrabit iz obstoječega. V tem smsilu  ma  neoliberalc  enako fobijo pred inovacijo  kot  konzervativc, saj obema  nedoločljiva prihodnost, ki jo kreira svobodni duh,  predstavlja  grožnjo  pred izgubo že doseženega ali pa vsaj potencialnega/načrtovanega    položaja. Tko da ni čudno,  da  npr. ameriško  sprego neoliberalizma in konzervativizma podpirajo clo sloji, ki bi moral po defoltu bit najbolj svobodomisleni, saj na globalem nivoju očitno še ni zamanjkal možnosti za inovativno potešitev pohlepa znotraj obstoječih  konzerviranih družebenih razmerij.

Mi smo samo mala lokalna  reprepudikcija take globalne neoliberlane-konzervativne sprege, s tem da nas je večina  glede na anglosaksonsko prevlado itak dvojno eksploatirana, svobodomiselna manjšina  pa dvojno represirana.  


Librtarci so postali anarhisti potem, ko so jih v Franciji prepovedali - ameriška varianta je pač lastniška perverzija svobode, v smislu, da zagovarjajo svobodo lastništva potem, ko so že vse olastninili: zato je najbrž libertarnost tudi pri nas predvsem v tem smislu (Nozick u bistvu izhaja iz Lockovega naravnega stanja in potem na njemu gradi naprej v smislu upravičevanja - svoboda je v tem smislu najvišji pojem, gre pa predvsem za zaščito tistih, ki imajo).

Pri nas gre vse skupaj v isti smeri - sedaj, ko so si lastnino že razdelili, jih je potrebno ustrezno zaščititi in seveda poskrbeti, da jih ne bi preveč obirali (davki so pač suženjstvo - ki ga je potrebno porazdeliti čim bolj enakomerno na vse - ne glede na to, da zaščito države potrebujejo nekateri bolj kot drugi, saj lahko več izgubijo).

titud wrote on 25.11.2005 at 13:21:18:
Drgač pa dobra prispodoba  o unih otočanih, pri čemer bi blo po mojem za poudarit, da se model z 250 ceplejnimi otroki namesto s 1000 lahko zgodi le na koloniziranem otoku, ki odraža globalno neoliberalno/konzervativno sprego. V primeru avtonomnosti otoka bi se zihr vzpostavla  drgaćna, notranje bolj solidarna raporeditev cepiva.



Model se lahko zgodi kjerkoli prepustimo razdeljevanje omejenih dobrin svobodnemu trgu - tako dobi več tisti, kdor lahko več da; ne glede na posledice za vse.


uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #62 - 25.11.2005 at 14:10:53
 
t wrote on 25.11.2005 at 13:39:50:
Librtarci so postali anarhisti potem, ko so jih v Franciji prepovedali - ameriška varianta je pač lastniška perverzija svobode, v smislu, da zagovarjajo svobodo lastništva potem, ko so že vse olastninili: zato je najbrž libertarnost tudi pri nas predvsem v tem smislu (Nozick u bistvu izhaja iz Lockovega naravnega stanja in potem na njemu gradi naprej v smislu upravičevanja - svoboda je v tem smislu najvišji pojem, gre pa predvsem za zaščito tistih, ki imajo).



Evo še nekaj o genezi  neoliberalizma:

Neoliberalizem je bil na začetku podoben verskemu gibanju. Kakšnih posebnih novih idej ni imel ne tedaj ne nikdar pozneje. Nekaj je napaberkoval v liberalni stari zavezi, nekaj našel v tistem, kar je bilo pač naokrog, in na tej skali zgradil cerkev. Eden prvih apostolov, Walter Lippmann, je zadnje poglavje svoje Dobre družbe v resnici naslovil s citatom iz Evangelija po Mateju: "Na tej skali..." In cerkev je rasla in se širila in postala močna in vplivna.

in njegovi implantaciji na naše tkivo:

In zdaj, ko je neoliberalizem izgubil tisto intelektualno dostojanstvo, ki ga je morda še imel, ko je nastajal; zdaj, ko nihče več ne verjame neoliberalnemu govoričenju o svobodi in zatrjevanju, da nebrzdano bogatenje posameznikov prinaša blaginjo vsem; zdaj, ko je jasno, da ima krčenje države katastrofalne posledice na izobraževanje, zdravje in socialno varnost, ter tudi, da fundamentalistično sproščanje tako imenovane individualne pobude in spodbujanje tekmovalnosti še dodatno razkrajata družbeno solidarnost; zdaj, ko postaja očitna degradacija okolja, ki jo povzroča svobodno – tržni ekstremizem; zdaj, ko je ni postavke v neoliberalni veroizpovedi, ki bi ne bila predmet kritike; zdaj, ko lahko vidimo ruševine in grobove, ki jih je neoliberalizem pustil za sabo v Latinski Ameriki in ko njegove nekdanje žrtve odločno zavračajo nove neoliberalne uverture; zdaj, ko so se razblinili gospodarski čudeži od ZDA do jugovzhodne Azije; zdaj, ko celo apostoli neoliberalnih reform v vzhodni Evropi postajajo kritiki neoliberalizma — zdaj si hočejo neoliberalizem prizadejati Slovenci. Vključili bi se radi v cerkev, katere vera je mrtva.http://www.krtaca.si/revija/intervencije/mastnak_avtokracija
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #63 - 26.11.2005 at 11:19:17
 
Prebral ravnokar članek o sbobotni prilogi o slo neoliberlcih in njihovi  spregi s konzervativci. Ker so reformatorji  atesisti jo opravičujejo s pagmatizmom in pravijo,  da bi svoje usluge ponudl tud lds-u,  a jih ti  niso povabil zraven, ker so ucivakal it v reforme in so zarad tega tud zgubl na volitvah.

Jest v tako pragmatično slučajnost ne verjamem.  Neoliberalci za preboj svojih idej nujno rabijo konzervativno vlado in klerikalno okolje, vsaj pri nas. Po moje ma to dost veze s pojmovanjem naroda in s tem nacionalne države.  Kler ju pojmuje kot fevd za izvajanje  duhovnega goposotva, ki na narod   prihaja od zunaj,  od o boga ( v resnic pa iz vatikana). Tko kot neliberlaci pojmujejo nacionalno državo kot fevd  za izvajanje materialnega  gospostva, ki prihaja od zunaj,  iz globalizacije (v resnic pa iz tujga kapitala). Kler in neoliberalce združuje verska/mesijanska  gorečnost  ponovnih  pokristjanjevalcev/pokapitalizatorjev pri čemer pa bodo v dvajsetih, štiridestih, šestedestih  in osemdestih letih (če štejem samo zadnjih 100 let) prebujeno  nacionalno zavest slovencev, ki je bla zmerom nosilec inovativnosti/svobodomiselenosti/avtentičnosti/puntarsva,  ponovno uspaval/utišal v kapitalu in bogu všečnem hlapčevstvu.              

 
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #64 - 26.11.2005 at 15:09:40
 
t wrote on 25.11.2005 at 11:55:21:
Sem ravno imel na lagerju nek tekstič, ki govori o Nozickovi teoriji pravičnosti kot upravičenosti, kjer avtor lepo pokaže, kako Nozick skozi svoj sistem vzpostavi upravičevanje trenutnega stanja. Kjer se (neo)liberalizem izkaže kot povsem konzervativno upravičevanje sedanjega stanja - še več izkaže se, da je s takšnim modelom pravičnosti mogoče upravičiti karkoli (Nozicku gre tu za opravičevanje sedanje hegemonije anglosaksoncev).

Posebej všeč mi je bil ta argument, ki pokaže, kako so prednosti prostega ekonomskega tržišča v primeru, ko jih lahko koristi le majhno število premožnih ljudi, skrajno vprašljive (prosti trg, kot najbolj pravično sredstvo porazdelitve dobrin - kar je dogma neoliberalcev in konzervativcev). Primer za vprašljivo pravičnost prostega tržišča navajata E. K. Hunt in Howard J. Sherman:
“Predstavljajmo si otok, na katerem otroci od časa do časa zbolijo za smrtno nevarno kužno boleznijo. Znano je, da se z njo okuži 80% otrok, vendar je na otoku tudi cepivo, ki drastično zmanjša njihovo smrtnost, če so cepljeni pred izbruhom kuge. Če se okuži še necepljen otrok, je verjetnost, da bo umrl, 90-odstotna. Pri prvem cepljenju se smrtnost zmanjša na borih 10%, pri drugem na 8% in pri tretjem na 5%. Nadaljnja cepljenja odstotka ne znižajo več. Denimo, da je na otoku 1000 otrok in da imajo prebivalci 1000 enot cepiva. Če naj bodo otroci rešeni, mora biti cepivo razdeljeno takoj. Kateri sistem porazdelitve naj bo uporabljen pri tako pomembni in redki dobrini? Če otoška vlada predlaga splošno cepljenje otrok, jih bo zbolelo 800. Ker pa je cepljen vsak otrok, jih bo 80 umrlo, 920 pa preživelo. Sedaj pa si predstavljajmo, da so ta otok ZDA, kjer problem porazdelitve cepiva prepustijo delovanju tržnih zakonitosti. Cepivo se torej porazdeli glede na višino prihodkov. Rezultat je tak: od 250 otrok najbogatejših staršev je vsak cepljen štirikrat. Od teh jih zboli približno 200, 10 pa jih umre. Od preostalih 750 otrok jih zboli 600 in 540 od teh šeststotih jih umre. Če bi opustili sistem tržne porazdelitve, bi jih od 1000 rešili 920. Če pa izhajamo iz sistema z neenakimi prihodki in privatiziranim gospodarstvom s tržno porazdelitvijo, 450 otrok preživi, 550 pa umre.”

Skratka, neoliberalci imajo skrajno čuden občutek za pravičnost, ki se na koncu koncev steče v poskuse obrambe in upravičevanja trenutnega stanja (pogorijo pa seveda v nezmožnosti upravičenja lastnine).



uživajte!


u bistvu tale zgodba temelji na nekaterih implicitnih predpostavkah o katerih je dobro reči nekaj besed:

- da poterebujemo cepivo danes in jutri, ter da niti tihotapci niti tržna konkurenca ne morejo odpluti na sosednji otok po dodatno pošiljko cepiva, oziroma ga ne moreta naročiti na internetu oz. bi pošiljka prišla prepozno (torej, da je trg prepozbo soočen z nevarnostjo in se nima časa prilagodit - družba je v stanju izrednih razmer)


- druga implicitna predpostavka je, da je vladni razdeljevalni sistem neskorumpiran in ne trpi za sindromom klientelizma. (kar recimo Slovenski sistem ni).
V sistemu kjer korupcija ni izkoreninjena, se vzpostavi sivi trg podkupovanja razdeljevalcev (ki deluje izredno liberalistično - recimo v Beogradu stane navzočnost potrebne ekipe pri porodu 1000€)

- tretja spremenljivka, ki pa sploh ni definirana je kako je bilo teh 1000 enot financiranih - s strani vlade (družbe) ali detajlistično - ob cepljenju otroka starš plača cepivo (potem stane prva injekcija cepiva tako malo, da si jo lahko privoščijo vsi starši).

Če velja prva predpostavka - vladnega plačila cepiva, potem je ob upoštevanju stopnje korupcije v Slovenskem zdravstvu, cepivo plačano 2x (in s tem preplačano). Prvo plačilo plačajo davkoplačevlaci, drugo pa tistti, ki podkupuje zdravnika, zadolženega za cepljenje, da otroka namesto 1x cepi večkrat.


Kako deluje socialni sistem smo v Sloveniji videli v primeru Tamiflu. Nadzor nad razdeljevanjem (ne pa tudi nad financiranjem!) so imeli zdravniki, ki bi se morali držati pravila, da se recept! za neko zdravilo da samo pacientu, ki ga potrebuje (tamiflu je potrebno začeti jemati 48 ur po okužbi - prejšnje ali kasnejše uživanje nima učinka). Glede na to, da je ob paniki zmanjkalo tega zdravila, čeprav ni bilo pri nas ne ptičje gripe in ne kake druge epidemije gripe, je očitno, da je vladni sistem "pravilnega" razdeljevanja pogorel.


Pri čemer ni noben od zdravnikov, ki je neupravičeno delil recepte za tamiflu strokovno odgovarjal. V dotičnem primeru, pa ne samo da je deloval sivi trg - korupcija, ampak sivi trg korupcija II. stopnje, ki se mu reče klientelizem - kar je po definiciji korupcija na podlagi interpersonalne matrice (veze in poznanstva).

Pri čemer pa je pri tej (umetni paniki) naravnost smešno je to, da kretenski novinarji večinoma iz FDV ljudem niso povedali, da lahko s Slovenskim receptom Tamiflu kupijo kjerkoli v EU. Oziroma, da v nekaterih državah lahko Tamiflu kupijo brez recepta. Prosti pretok blaga namreč velja tudi za zdravila.


Skratka trg (sivi ali javni) se vzpostavi v vsakem primeru ko so potrebe večje od razpoložljivih sredstev za njihovo zadovoljevanje. Pri presoji "trga" je potrebno pogledati uradni trg in morebitni senčni trg, če se senčni trg zanemari, dobimo izkrivljeno sliko, kaj se dejansko dogaja.

Pri presoji vprašanja kdo je boljši razdeljevalec ; monopolni državni socialni sistem ali tržni mehanizem, je ob vsem zgoraj naštetem potrebno pogledati tudi vrednote v konkretni družbi. V driužbi kjer sta altruizem in solidarnost absolutna vrednota, je praktično vseeno kdo je razdeljevalec. V taki družbi se ne more razviti ne korupcija, tržni mehanizem pa tudi ne more pokazati vse svoje običajne okrutnosti, kajti altruizem in solidarnost ljudem preprečujeta, da bi kupili več kot 1 cepivo na otroka.

Na drugem skrajnem koncu lestvice vrednot imamo popolni egoizem. V tem sistemu ne samo da vsak kupi maksimalno število enot, ki otroku pomagajo, ampak si doma naredijo železno rezervo. (kateri razdeljevalni mehanizem vzamemo je popolnoma vseeno, kajti ljudje dosežejo isti cilj bodisi skozi trg, bodisi skozi korupcijo).

Pri čemer, če imamo zdravilo, ki ga vlada financira iz denarja davkoplačevalcev, to pomeni - cepivo dobijo v prvi vrsti ljudje preko interpersonalne matrice (zastonj), preko korupcije (s podkupovanjem). Pri  čemer tisti, ki ostanejo brez cepiva ne samo, da so brez cepiva, ampak tudi brez denarja, ki so ga kot davkoplačevlaci vplačali v skupen (socialni) fond. Skozi perspektivo učinkovitosti, sta oba sistema (tržni in socialni) enako učinkovita na področju cepljenja, pri čemer je socialni v skupnem seštevku stroškov dražji.

Tako da sta trg in sociala samo simptoma, ki kažeta na stanje družbenih vrednot. Vrednote ljudi v konkretni družbi so tiste, ki odločajo kako povampirjen bo razdeljevalni sistem. Zato tudi v funkcionalni družini s 3 otroci in 3 cepivi ne cepijo najljubšega otroka 3x, ampak vsakega 1x in tržni mehanizem ne deluje.

Če zreduciramo vprašanje krutosti tržnega mehanizma na minimum. Njegova krvoločnost se začne kazat takrat, ko se začenjo množično pojavljati osebki, ki pravijo, da je odprtost trgovskih centrov v nedeljo njihova pravica, pri čemer istotčasno sami ne bi bili nikoli pripravljeni delat v nedeljo.


Titudu in t-ju pa prepuščam analizo primera kako deluje trg storitev operacij sive mrene. Zakon, ki ureja socialno - zdravstvene pravice določa, da vlada plača operacijo vsakemu, ki jo potrebuje. Vlada pa lahko letno plača le 100 operacij, med tem ko jih ljudje na leto potrebujejo 500. Kako vlada in trg rešita dilemo? (seveda smo na osamljenem otoku in nimamo nobene izmenjave z zunanjim svetom, vlada davkov ne more dvignit, eventuelno pa  lahko sredstva prerazporedi iz fonda za kulturo, šport, znanost, šolstvo).

p.s. Neoliberalizem oz. neoklasična ekonomska teorija zagovarjata vzpostavitev trga med dobavitelji cepiva. Praksa namreč kaže, da so tržni mehanizmi fleksibilnejši od državno-planskih, torej da nevarnost epidemije in s tem povečanost potreb po cepivu opazijo prej in se hitreje prilagodijo, tako da se težje zgodi primer 1 cepivo na 1 otroka, čeprav bi ga bilo treba imeti več.

Lepota socialnih sistemov pa je še nekje drugje ... če slučajno ne veste ... socialne pravice so neiztožljive.
Back to top
« Last Edit: 27.11.2005 at 21:42:16 by sinjeoka »  
 
IP Logged
 
vida
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 1240

Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #65 - 28.11.2005 at 12:15:51
 
titud wrote on 26.11.2005 at 11:19:17:
Jest v tako pragmatično slučajnost ne verjamem.  Neoliberalci za preboj svojih idej nujno rabijo konzervativno vlado in klerikalno okolje, vsaj pri nas. Po moje ma to dost veze s pojmovanjem naroda in s tem nacionalne države.  Kler ju pojmuje kot fevd za izvajanje  duhovnega goposotva, ki na narod   prihaja od zunaj,  od o boga ( v resnic pa iz vatikana). Tko kot neliberlaci pojmujejo nacionalno državo kot fevd  za izvajanje materialnega  gospostva, ki prihaja od zunaj,  iz globalizacije (v resnic pa iz tujga kapitala). Kler in neoliberalce združuje verska/mesijanska  gorečnost  ponovnih  pokristjanjevalcev/pokapitalizatorjev pri čemer pa bodo v dvajsetih, štiridestih, šestedestih  in osemdestih letih (če štejem samo zadnjih 100 let) prebujeno  nacionalno zavest slovencev, ki je bla zmerom nosilec inovativnosti/svobodomiselenosti/avtentičnosti/puntarsva,  ponovno uspaval/utišal v kapitalu in bogu všečnem hlapčevstvu.              

 


jaz tud ne verjamem da je to slučaj.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #66 - 28.11.2005 at 13:21:37
 
sinjeoka wrote on 26.11.2005 at 15:09:40:
Titudu in t-ju pa prepuščam analizo primera kako deluje trg storitev operacij sive mrene. Zakon, ki ureja socialno - zdravstvene pravice določa, da vlada plača operacijo vsakemu, ki jo potrebuje. Vlada pa lahko letno plača le 100 operacij, med tem ko jih ljudje na leto potrebujejo 500. Kako vlada in trg rešita dilemo? (seveda smo na osamljenem otoku in nimamo nobene izmenjave z zunanjim svetom, vlada davkov ne more dvignit, eventuelno pa  lahko sredstva prerazporedi iz fonda za kulturo, šport, znanost, šolstvo).

p.s. Neoliberalizem oz. neoklasična ekonomska teorija zagovarjata vzpostavitev trga med dobavitelji cepiva. Praksa namreč kaže, da so tržni mehanizmi fleksibilnejši od državno-planskih, torej da nevarnost epidemije in s tem povečanost potreb po cepivu opazijo prej in se hitreje prilagodijo, tako da se težje zgodi primer 1 cepivo na 1 otroka, čeprav bi ga bilo treba imeti več.

Lepota socialnih sistemov pa je še nekje drugje ... če slučajno ne veste ... socialne pravice so neiztožljive.


Jest alternative tržnim mehanizmom  ne vidim v centralno planskih, ne verjamem pa tud v njuno kombinacijo, s katero naj bi se tržne mehanizme popravljalo s centralno planskimi ali obratno.

Nacionalne države niso več avtonomni  sistemi, v katerih bi se solidarnost med državljani vzpostavljala nadrazredno, pa naj se pri tem državlajni med sabo  strukturirani  na dvo ali več razredni ali  ali pa enorazredni način. Problem vidim v odsotnosti nacionalne solidarnosti, ta odsotnost pa je le  na mikroraven države preslikana odsotnost planetarne solidarnosti.

Prevlada   neoliberalnega modela globalizacije, ki je model tržnega mehanizma vsilila na globalno raven, se je preslikala nazaj na nacionalno raven, zarad česar je nacionalna  država izgubila vlogo  vzdrževalca nadrazredne solidarnosti. To se najboljš kaže vprimeru lokalnih katastrof, pri katerih se  vse bolj izkazuje  ne da  nacionalna (nadrazredna) solidaranost ne deluje, ampakj predvsem to, da sploh ne obstaja (več). Pri globalnih katastrofah pa se  izkazuje, da se zradi odstonosti globalne (planetarne  in nadrazredne) solidarnosti  prizadeti zanašajo predvsem na razredno, zato svet organizirano priskoči na pomoč predvsem  tam, kjer za to obstaja komercialni inetres planetarnega vladajočega razreda.  

Fanatazma o globalni  brezrazredni družbi se po moje razkrije takoj,  ko je  potrebno kjekorkoli na planetu izkazat medsebojno solidarnost. Takrat se vse bolj razkrije tud fantazma o nadrazrednosti nacionalne države, ki zataji ponavad prva. Zato je po moje z neoliberalno diktirana globalizacija po svoje priložnost, da se  depriviligirani razredi  svoje  razredne določenosti zavemo, jo ozavestimo  in na njej začnemo gradit nadrazredno planetarno  solidranost. Če se bomo zanašal na solidarnost abstraknih  'tržni mehanizmov' bo  globalna solidarnost mogoče resda vzopstavljena (lahko brez katastrof, saj je neliberalizem sam po seb največja katastrofa), ampak le na na ravni  družbe elite. Taka solidarnost ne bo nadrazredna, amapak enorazredna na način, da bo brez nas.
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #67 - 28.11.2005 at 13:44:18
 
ftp://ia300108.us.archive.org/3/items/Capitalism_Kids_Stuff/Capitalism_Kids_Stuf...

(Ne poskušajte odpirat tega, če imate modemsko oz. počasno povezavo v internet)
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #68 - 28.11.2005 at 20:37:17
 
titud wrote on 28.11.2005 at 13:21:37:
Jest alternative tržnim mehanizmom  ne vidim v centralno planskih, ne verjamem pa tud v njuno kombinacijo, s katero naj bi se tržne mehanizme popravljalo s centralno planskimi ali obratno.

Nacionalne države niso več avtonomni  sistemi, v katerih bi se solidarnost med državljani vzpostavljala nadrazredno, pa naj se pri tem državlajni med sabo  strukturirani  na dvo ali več razredni ali  ali pa enorazredni način. Problem vidim v odsotnosti nacionalne solidarnosti, ta odsotnost pa je le  na mikroraven države preslikana odsotnost planetarne solidarnosti.

Prevlada   neoliberalnega modela globalizacije, ki je model tržnega mehanizma vsilila na globalno raven, se je preslikala nazaj na nacionalno raven, zarad česar je nacionalna  država izgubila vlogo  vzdrževalca nadrazredne solidarnosti. To se najboljš kaže vprimeru lokalnih katastrof, pri katerih se  vse bolj izkazuje  ne da  nacionalna (nadrazredna) solidaranost ne deluje, ampakj predvsem to, da sploh ne obstaja (več). Pri globalnih katastrofah pa se  izkazuje, da se zradi odstonosti globalne (planetarne  in nadrazredne) solidarnosti  prizadeti zanašajo predvsem na razredno, zato svet organizirano priskoči na pomoč predvsem  tam, kjer za to obstaja komercialni inetres planetarnega vladajočega razreda.  

Fanatazma o globalni  brezrazredni družbi se po moje razkrije takoj,  ko je  potrebno kjekorkoli na planetu izkazat medsebojno solidarnost. Takrat se vse bolj razkrije tud fantazma o nadrazrednosti nacionalne države, ki zataji ponavad prva. Zato je po moje z neoliberalno diktirana globalizacija po svoje priložnost, da se  depriviligirani razredi  svoje  razredne določenosti zavemo, jo ozavestimo  in na njej začnemo gradit nadrazredno planetarno  solidranost. Če se bomo zanašal na solidarnost abstraknih  'tržni mehanizmov' bo  globalna solidarnost mogoče resda vzopstavljena (lahko brez katastrof, saj je neliberalizem sam po seb največja katastrofa), ampak le na na ravni  družbe elite. Taka solidarnost ne bo nadrazredna, amapak enorazredna na način, da bo brez nas.


tržni mehanizem, oz. bolje rečeno princip tržnega mehanizma je univerzalen, in ne deluje zgolj na področju tržne ekonomije, ekonomije na sploh - ampak je vseprisoten  pri kakršnikoli transakciji. Prav tako denar ni nujno menjalno sredstvo.

Torej, če si proti "trgu" in če si proti " državni sociali", za kaj točno se sploh zavzemaš? Oziroma ali je tebi znana kakšna alternativa? Meni namreč ne.

Pa še majhna replika o pogojenosti tržnega sistema s klerikalizmom - kapitalizem ima svojo idejno osnovo v protestantski delovni etiki. Protestantizem pa je s klerom in RKC kot takim opravil ravno z liberalizmom.
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13525
The Land of YaBB
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #69 - 28.11.2005 at 20:54:56
 
7. november 2005

Sveta slovenija

Katoliška država, državna cerkev

Zakaj je komisija Pravičnost in mir ugriznila v jabolko, ki je z etičnega vidika kislo, in podprla ekonomske reforme?





Človeško dostojanstvo pa tudi zahteva, da živijo državljani in državljanke v takih družbenih razmerah, ki sproščajo in spodbujajo ustvarjalnost, delavnost in pošteno iznajdljivost vsakega državljana po njegovih sposobnostih in krepijo zavest odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo. *



Stranke, ki smo jih ob znatni meri poenostavljanja imenovali "levica", so do reforme skeptične. Sindikati so proti. Študentarija, tako se zdi, je proti.

Stranke, ki smo jim poenostavljano rekli "desnica", so bolj ali manj "za". Delodajalci so "za". In rimskokatoliška cerkev je prek Komisije Pravičnost in mir sporočila, da je "za". S tem smo dobili pregledno in logično členitev na levico in desnico. SDS, NSI in SLS so sklenile koalicijo z delodajalci ter poglobile zavezništvo z rimskokatoliško cerkvijo. Po drugi strani se zdi, da je zavezništvo med delodajalci in LDS ter SD skrhano. Zato pa LDS in SD stojita na istem bregu kot sindikati.

...
Vendar je gospodarstvo abstraktna kategorija. V resnici imajo od reform korist konkretni ljudje in konkretni družbeni sloji. In ker so ekonomske reforme v resnici mehanizmi, s katerimi se torto, katere velikost je bolj ali manj nespremenjena, reže na nov način, bo tisto, kar bo pridobilo gospodarstvo, nekdo izgubil. Poraženci reforme bodo konkretni ljudje, konkretni družbeni sloji.


(o torti bi klele malce ... sm zanč poslušu da zakaj sindikati tolk jokajo, da reforme bojo nardile večjo torto, in da bo tud za sindikate (si je mislu šefe verjetn (bedak)) večji kos pol ... ker bo torta pač večja (hkrati je še pozabu da bojo natanko člani sindikata nardil večjo torto (ne glede na to kdo jih bo upravlju))
jest pa pravm tko ... torta je tolk velika kolkr je, še zmanjšala se bo; fantje (in punce), začnite nižat stroške ... nehite se zajebavat ... dobil ste mandat za znižat stroške države (sebe), ne pa za zvišat profit in produkcijo (okolja - drugih) ... to zadnje ma za narest gospodarstvo kot tako (samo sebe) - država mora spedenat samo okolje - to pa je v prvi vrsti pocen država ... ne pa večjo torto kot tako ... če bi vsi delal še večje torte, bi se kmal u tortah utopil ...)


Če je uvedba enotne davčne stopnje res simbol najavljene reforme, si velja ogledati tudi, kdo je tisti, ki z reformo in uvedbo enotne davčne stopnje izgubi.
...
Kakšna je logika načrtovane reforme? Delodajalec, ki nam daje denar za nakup mleka, bo imel s plačami manj stroškov. Ker pa se obseg proračuna ne bo krčil, bomo tisto, kar bo privarčeval delodajalec, plačali, ko bomo šli po karton mleka. Tisti, ki jim nakup mleka ali kruha predstavlja nepomembno postavko v njihove osebnem proračunu, se zaradi spremembe davčnega sistema ne bodo vznemirjali. Niti opazili ne bodo, da bi za karton mleka plačali dodatnih 150 SIT. Tisti, jih nakup hrane že zdaj predstavlja pomembno proračunsko postavko, bodo spremembo davčnega režima nedvomno občutili.



V resnici se odvija kup sprememb, ki sicer ne nosijo uglednega naziva reforma, a gre kljub temu za globoke premike. Denimo: spreminja se režim študija. Čas brezplačnega šolanja se očitno izteka. Država je sicer najavila, da se bo umaknila iz gospodarstva, vendar ta umik teče tako, da je država še kako vplivala za zasedbo strateških položajev v ekonomiji. Država sicer ni najavila, da se bo umaknila iz zdravstvenega sistema, vendar obstaja strah, da bi se iz zdravstvenega sistema umaknil del državnega proračuna.

Sindikati danes govorijo o smrti socialne države in prižigajo sveče. Nekoliko pretiravajo, ker ne gre za smrt, ki nastopi v trenutku, pač pa za proces.


Zdi se, da obsežni premiki, ki se dogajajo, nakazujejo odmiranje socialne funkcije države. Po drugi strani ni znakov, da bi država iz rok spuščala ekonomske vzvode oblasti. Hkrati se povečuje vojaški del proračuna. In najavljeno je povečevanje števila zaposlenih v policiji.
(pocenitev???)

Še ena reforma je nakazana: spreminja se odnos med državo in verskimi skupnostmi. Natančneje: najavljene so predvsem spremembe odnosov med rimskokatoliško cerkvijo kot največjo civilno-družbeno institucijo in državo. Če poenostavimo in ob tem uporabimo orwellovsko metaforo: verske skupnosti bodo še vedno enakopravne, vendar bodo večje verske skupnosti bolj enakopravne.

Država bo torej financirala tisti del verske dejavnosti, ki jo uporabljajo uslužbenci represivnih organov.



Etika obdavčitve kruha

RKC je namreč ekonomsko reformo podprla prek komisije, ki je specializirana za etična vprašanja. Hkrati pa se zdi, da je prav etična plat napovedane reforme najšibkejši člen najavljenih sprememb.

Morda to ima ekonomsko logiko. Etično pa ni.

Še veljavna ureditev predvideva, da država duhovnikom krije približno 42 odstotkov socialnih prispevkov.
(verjento znižana, ker so jim del premoženja že vrnil)



Ekonomija RKC

Ob odzivu na najavljene ekonomske reforme pa ne moremo mimo dejstva, da je RKC tudi ekonomski subjekt. Že na začetku devetdesetih let je RKC ustanovila banko, leta 2002 pa jo je prodala avstrijski bančni skupini Raiffeisen. Skupina Raiffeisen je tedaj kupila 95 tisoč delnic Krekove banke, za delnico pa so avstrijski bankirji ponudili 370 evrov. Posel je bil torej vreden dobrih 35 milijonov evrov.

Če sledimo razvoju tistega dela gospodarstva, ki je lastniško ali upravljavsko povezan z RKC, ugotovimo, da gospodarska moč največje verske skupnosti počasi, a vztrajno narašča. Povedano drugače: RKC ni zgolj institucija, ki sem ukvarja z duhovnimi potrebami ljudi ali z izrekanjem o moralnih vprašanjih. Postaja tudi delodajalka.



Subvencioniranje verskih uslužbencev

Državnih prispevkov pa je opravičen verski uslužbenec na 1000 vernikov. V Zakonu se predlaga tudi precej sporna uporaba podatkov iz zadnjega popisa pri določanju števila vernikov.


Cerkev v vsako novo naselje

To dejansko pomeni, da bi lahko v novih naseljih RKC zahtevala v prostorskem planu tudi prostor za svoj verski objekt.


Ekskluzivnost RKC

V predlogu zakona avtorji uporabljajo izraze, kot so duhovniki, bogoslužje …, kar so termini, ki se uporabljajo v RKC, ne pa v vseh preostalih verskih skupnosti.


Okoli 220 milijonov evrov

RKC bo po denacionalizaciji najpremožnejše civilno združenje na Slovenskem



Škofovska konferenca je namreč že nekajkrat pokroviteljsko pohvalila Janševo vlado, ta pa ji je vrnila s političnimi odločitvami, ki so prijazne do največje verske skupnosti v Sloveniji.






Najbolj znani še nerešeni denacionalizacijski zahtevki

Križevniška cerkev v Ljubljani in celoten kompleks Križank

Bežigrajski stadion

Prostori Akademije za gledališče, radio, film in televizijo

Vrh Triglava

Blejski otok

12.500 hektarjev pokljuških gozdov



http://www.mladina.si/tednik/200545/clanek/slo-tema--ali_h_zerdin/
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
David
Ex Member




Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #70 - 29.11.2005 at 00:39:30
 
požrešni so....
tega in onega
pa radi bi (več)odločali, "oblast"...


Trenutno največji sovražnik cerkve? - Lubadar!
Wink
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #71 - 29.11.2005 at 01:40:58
 
sprejemanje :
gape wrote on 28.11.2005 at 20:54:56:
7. november 2005

Sveta slovenija

Katoliška država, državna cerkev

Zakaj je komisija Pravičnost in mir ugriznila v jabolko, ki je z etičnega vidika kislo, in podprla ekonomske reforme?





Človeško dostojanstvo pa tudi zahteva, da živijo državljani in državljanke v takih družbenih razmerah, ki sproščajo in spodbujajo ustvarjalnost, delavnost in pošteno iznajdljivost vsakega državljana po njegovih sposobnostih in krepijo zavest odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo. *



Stranke, ki smo jih ob znatni meri poenostavljanja imenovali "levica", so do reforme skeptične. Sindikati so proti. Študentarija, tako se zdi, je proti.

Stranke, ki smo jim poenostavljano rekli "desnica", so bolj ali manj "za". Delodajalci so "za". In rimskokatoliška cerkev je prek Komisije Pravičnost in mir sporočila, da je "za". S tem smo dobili pregledno in logično členitev na levico in desnico. SDS, NSI in SLS so sklenile koalicijo z delodajalci ter poglobile zavezništvo z rimskokatoliško cerkvijo. Po drugi strani se zdi, da je zavezništvo med delodajalci in LDS ter SD skrhano. Zato pa LDS in SD stojita na istem bregu kot sindikati.

...
Vendar je gospodarstvo abstraktna kategorija. V resnici imajo od reform korist konkretni ljudje in konkretni družbeni sloji. In ker so ekonomske reforme v resnici mehanizmi, s katerimi se torto, katere velikost je bolj ali manj nespremenjena, reže na nov način, bo tisto, kar bo pridobilo gospodarstvo, nekdo izgubil. Poraženci reforme bodo konkretni ljudje, konkretni družbeni sloji.


(o torti bi klele malce ... sm zanč poslušu da zakaj sindikati tolk jokajo, da reforme bojo nardile večjo torto, in da bo tud za sindikate (si je mislu šefe verjetn (bedak)) večji kos pol ... ker bo torta pač večja (hkrati je še pozabu da bojo natanko člani sindikata nardil večjo torto (ne glede na to kdo jih bo upravlju))
jest pa pravm tko ... torta je tolk velika kolkr je, še zmanjšala se bo; fantje (in punce), začnite nižat stroške ... nehite se zajebavat ... dobil ste mandat za znižat stroške države (sebe), ne pa za zvišat profit in produkcijo (okolja - drugih) ... to zadnje ma za narest gospodarstvo kot tako (samo sebe) - država mora spedenat samo okolje - to pa je v prvi vrsti pocen država ... ne pa večjo torto kot tako ... če bi vsi delal še večje torte, bi se kmal u tortah utopil ...)


Če je uvedba enotne davčne stopnje res simbol najavljene reforme, si velja ogledati tudi, kdo je tisti, ki z reformo in uvedbo enotne davčne stopnje izgubi.
...
Kakšna je logika načrtovane reforme? Delodajalec, ki nam daje denar za nakup mleka, bo imel s plačami manj stroškov. Ker pa se obseg proračuna ne bo krčil, bomo tisto, kar bo privarčeval delodajalec, plačali, ko bomo šli po karton mleka. Tisti, ki jim nakup mleka ali kruha predstavlja nepomembno postavko v njihove osebnem proračunu, se zaradi spremembe davčnega sistema ne bodo vznemirjali. Niti opazili ne bodo, da bi za karton mleka plačali dodatnih 150 SIT. Tisti, jih nakup hrane že zdaj predstavlja pomembno proračunsko postavko, bodo spremembo davčnega režima nedvomno občutili.



V resnici se odvija kup sprememb, ki sicer ne nosijo uglednega naziva reforma, a gre kljub temu za globoke premike. Denimo: spreminja se režim študija. Čas brezplačnega šolanja se očitno izteka. Država je sicer najavila, da se bo umaknila iz gospodarstva, vendar ta umik teče tako, da je država še kako vplivala za zasedbo strateških položajev v ekonomiji. Država sicer ni najavila, da se bo umaknila iz zdravstvenega sistema, vendar obstaja strah, da bi se iz zdravstvenega sistema umaknil del državnega proračuna.

Sindikati danes govorijo o smrti socialne države in prižigajo sveče. Nekoliko pretiravajo, ker ne gre za smrt, ki nastopi v trenutku, pač pa za proces.


Zdi se, da obsežni premiki, ki se dogajajo, nakazujejo odmiranje socialne funkcije države. Po drugi strani ni znakov, da bi država iz rok spuščala ekonomske vzvode oblasti. Hkrati se povečuje vojaški del proračuna. In najavljeno je povečevanje števila zaposlenih v policiji.
(pocenitev???)

Še ena reforma je nakazana: spreminja se odnos med državo in verskimi skupnostmi. Natančneje: najavljene so predvsem spremembe odnosov med rimskokatoliško cerkvijo kot največjo civilno-družbeno institucijo in državo. Če poenostavimo in ob tem uporabimo orwellovsko metaforo: verske skupnosti bodo še vedno enakopravne, vendar bodo večje verske skupnosti bolj enakopravne.

Država bo torej financirala tisti del verske dejavnosti, ki jo uporabljajo uslužbenci represivnih organov.



Etika obdavčitve kruha

RKC je namreč ekonomsko reformo podprla prek komisije, ki je specializirana za etična vprašanja. Hkrati pa se zdi, da je prav etična plat napovedane reforme najšibkejši člen najavljenih sprememb.

Morda to ima ekonomsko logiko. Etično pa ni.

Še veljavna ureditev predvideva, da država duhovnikom krije približno 42 odstotkov socialnih prispevkov.
(verjento znižana, ker so jim del premoženja že vrnil)



Ekonomija RKC

Ob odzivu na najavljene ekonomske reforme pa ne moremo mimo dejstva, da je RKC tudi ekonomski subjekt. Že na začetku devetdesetih let je RKC ustanovila banko, leta 2002 pa jo je prodala avstrijski bančni skupini Raiffeisen. Skupina Raiffeisen je tedaj kupila 95 tisoč delnic Krekove banke, za delnico pa so avstrijski bankirji ponudili 370 evrov. Posel je bil torej vreden dobrih 35 milijonov evrov.

Če sledimo razvoju tistega dela gospodarstva, ki je lastniško ali upravljavsko povezan z RKC, ugotovimo, da gospodarska moč največje verske skupnosti počasi, a vztrajno narašča. Povedano drugače: RKC ni zgolj institucija, ki sem ukvarja z duhovnimi potrebami ljudi ali z izrekanjem o moralnih vprašanjih. Postaja tudi delodajalka.



Subvencioniranje verskih uslužbencev

Državnih prispevkov pa je opravičen verski uslužbenec na 1000 vernikov. V Zakonu se predlaga tudi precej sporna uporaba podatkov iz zadnjega popisa pri določanju števila vernikov.


Cerkev v vsako novo naselje

To dejansko pomeni, da bi lahko v novih naseljih RKC zahtevala v prostorskem planu tudi prostor za svoj verski objekt.


Ekskluzivnost RKC

V predlogu zakona avtorji uporabljajo izraze, kot so duhovniki, bogoslužje …, kar so termini, ki se uporabljajo v RKC, ne pa v vseh preostalih verskih skupnosti.


Okoli 220 milijonov evrov

RKC bo po denacionalizaciji najpremožnejše civilno združenje na Slovenskem



Škofovska konferenca je namreč že nekajkrat pokroviteljsko pohvalila Janševo vlado, ta pa ji je vrnila s političnimi odločitvami, ki so prijazne do največje verske skupnosti v Sloveniji.






Najbolj znani še nerešeni denacionalizacijski zahtevki

Križevniška cerkev v Ljubljani in celoten kompleks Križank

Bežigrajski stadion

Prostori Akademije za gledališče, radio, film in televizijo

Vrh Triglava

Blejski otok

12.500 hektarjev pokljuških gozdov



http://www.mladina.si/tednik/200545/clanek/slo-tema--ali_h_zerdin/



mogoče bi gape še razložil kaj imata RKC in liberalizem skupnega, ker liberalizem je nekoč v zgodovini že spodnesel cerkveni monopol in uvedel protestante - konkurenco. (se ni za bat, gapetov procesor operacije ne podpira je prešvoh)


o etiki obdavčitve kruha ... proizvodnja cena kruha, ki prihaja iz masovne proizvodnje je okoli 80-120 SIT na kilogram. Cena velja za proizvodnjo stopnjo iz peči. Glede na to, da so nekatere vrste kruha krepko čez 500 SIT se človek vpraša kje se skriva razlika. (gape?)

Po drugi strani pa v sosednji Avstriji velja obdavčitev hrane po 10% stopnji, cena pekov je bistveno višja kot pri nas. Cena podobnega kruha, ki sem ga nekoč konzumirala stane pri nas 525 SIT v Avstriji pa 1,75€. (avstrici zihr ne znajo računat)

(glede na to, da sem blond pečem kruh doma v kruhomatu. Moj izračun je pokazal, da se mi aparat amortizira prej kot v 3 mesecih), tako da najbolj socialen kruh se peče doma - brez obdavčitve - je pa treba malo misliti v naprej.

... o požrešnosti pa: Od sobota delaje sem podučena, da se v socialne pravice po novem šteje tudi spanje vsaj do 10ih in kosilo v restavraciji 1x na teden. (you live you learn  Grin )

skratka konkurenca je grozna stvar

p.s. (sinjeoka se ne strinja z davčnimi privilegiji RKC, vse ostalo v gapetovem primerkovniku sprejemanja pa je tako kot sprejemanje samo, en navaden bullshit)

duhovniki in bogoslužje - gape še 1x dokazuješ, da si prešprical 7. razred osnovne šole, oziroma izkazuješ kako deluje človek, ko mu država "ponudi možnost, da se seznani z drugimi verstvi, pa se ne potrudi, ponujeno možnost izkoristiti. (potem so pa vzorci in nesprejemanje krivi za vse tegobe)
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13525
The Land of YaBB
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #72 - 29.11.2005 at 02:22:56
 

men se je zdel zadost dobr text ... in se mi še vedno zdi ...

lahko jasno poveš kje se je ali zmotu ...
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #73 - 29.11.2005 at 11:25:02
 
sinjeoka wrote on 28.11.2005 at 20:37:17:
tržni mehanizem, oz. bolje rečeno princip tržnega mehanizma je univerzalen, in ne deluje zgolj na področju tržne ekonomije, ekonomije na sploh - ampak je vseprisoten  pri kakršnikoli transakciji. Prav tako denar ni nujno menjalno sredstvo.

Torej, če si proti "trgu" in če si proti " državni sociali", za kaj točno se sploh zavzemaš? Oziroma ali je tebi znana kakšna alternativa? Meni namreč ne.

Pa še majhna replika o pogojenosti tržnega sistema s klerikalizmom - kapitalizem ima svojo idejno osnovo v protestantski delovni etiki. Protestantizem pa je s klerom in RKC kot takim opravil ravno z liberalizmom.


Liberalizem je utemeljen na idividualizmu, osebni svobodi, enakosti (pred zakonom)  toleranci itd, kar so v bistvu razsvetljenske ideje, te pa ne  izvirajo tolk neposredno iz protestantizma kot iz nuje, da protestantizem in rimokatoliška cerkev najdeta obliko sobivanja, s katero se  smrtno ne ogrožata tako kot sta se v tridedestletni vojni. Jest   v kakšen 'notranji' liberalizem prostestantizma ne verjamem, saj je prusija kot tiična protestantska država imela vedno težave z njim in si je kapitalizem  predstavlja bolj kot disiciplinirano izvajanje  od boga zapovedane delovne naloge, s katero bo  kot nacija zavojevala  cel svet  kot pa akt individualizma,  osebne svobode in enakosti. Grozljivo blizu temu poslanstvu je v svoji militarizacji  po moje postala tud pretežno protestantska amerika, tko da po moje protestantizem sam po seb še ni nobeno jamstvo niti induvidaulizna niti osebne svobode niti enakosti in kar je še drugih žlahtnih  atributov liberalizma.  

Neoliberlizem se kot 'cekrev', organizirana okrog  vere v  globalno vladavino trga, skor da nujno navezuje s  funamentalizmi rimokrščanskega in protestatskeg tipa, s tem pa iritira druge fundamentalizme po svetu, pol   se pa hkarti čudi, zakaj folk vere v svbodo trga po svetu ne sprejema odprtih rok.

Filozofsko je problem neoliberalizma v tem, da gradi svojo cerku na  abstraktnem posamezniku, ki naj bi mu  pri maksimalizaciji svojih interesov najboljš služu svobodni trg. Jeba je v tem, da ta tak posameznik ne obstaja, da je vsak že vpet v  neko skupnost svojim vrednostnim sistemom,  da iz neke pozicije že izhaja in da  v tem smislu tržni  fundamentalisti prisiljeni it v pakt  bolj s tistimi ideologijami, ki  posamezniku  določajo  trdno izhodišče, iz katerga  bo  pol na svobodnem trgu čimveč lahko nagrebu zase.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: a je tole kaj dobrega?
Reply #74 - 29.11.2005 at 11:55:30
 
sinjeoka wrote on 28.11.2005 at 20:37:17:
tržni mehanizem, oz. bolje rečeno princip tržnega mehanizma je univerzalen, in ne deluje zgolj na področju tržne ekonomije, ekonomije na sploh - ampak je vseprisoten  pri kakršnikoli transakciji. Prav tako denar ni nujno menjalno sredstvo.

Torej, če si proti "trgu" in če si proti " državni sociali", za kaj točno se sploh zavzemaš? Oziroma ali je tebi znana kakšna alternativa? Meni namreč ne.

Pa še majhna replika o pogojenosti tržnega sistema s klerikalizmom - kapitalizem ima svojo idejno osnovo v protestantski delovni etiki. Protestantizem pa je s klerom in RKC kot takim opravil ravno z liberalizmom.



Kapitalizem ima svojo idejno oporo v lastnini - u bistvo je celotna ideologija kapitalizma eno samo upravičevanje lastnine oziroma nepravične porazdelitve lastnine (tega da si 4% prebivalstva lahko lasti celoten svet).

Pa tudi tržni mehanizmi niso nekaj samo po sebi umevnega niti univerzalnega (univiverzalni niso že zato, ker ne delujejo univerzalno po neki univerzalni logiki) temveč se jih zgolj poskuša kot take predstaviti tako kot se skuša kapitalizem predstaviti kot edini možni sistem: u bistvu se poskuša predstaviti tržne mehanizme kot najbolj pravičen način porazdeljevanja dobrin, kapitalizem pa kot najpravičnejši sistem, znotraj katerega naj bi se vse skupaj dogajalo.

titud wrote on 29.11.2005 at 11:25:02:
Liberalizem je utemeljen na idividualizmu, osebni svobodi, enakosti (pred zakonom)  toleranci itd, kar so v bistvu razsvetljenske ideje, te pa ne  izvirajo tolk neposredno iz protestantizma kot iz nuje, da protestantizem in rimokatoliška cerkev najdeta obliko sobivanja, s katero se  smrtno ne ogrožata tako kot sta se v tridedestletni vojni. Jest   v kakšen 'notranji' liberalizem prostestantizma ne verjamem, saj je prusija kot tiična protestantska država imela vedno težave z njim in si je kapitalizem  predstavlja bolj kot disiciplinirano izvajanje  od boga zapovedane delovne naloge, s katero bo  kot nacija zavojevala  cel svet  kot pa akt individualizma,  osebne svobode in enakosti. Grozljivo blizu temu poslanstvu je v svoji militarizacji  po moje postala tud pretežno protestantska amerika, tko da po moje protestantizem sam po seb še ni nobeno jamstvo niti induvidaulizna niti osebne svobode niti enakosti in kar je še drugih žlahtnih  atributov liberalizma.  

Neoliberlizem se kot 'cekrev', organizirana okrog  vere v  globalno vladavino trga, skor da nujno navezuje s  funamentalizmi rimokrščanskega in protestatskeg tipa, s tem pa iritira druge fundamentalizme po svetu, pol   se pa hkarti čudi, zakaj folk vere v svbodo trga po svetu ne sprejema odprtih rok.

Filozofsko je problem neoliberalizma v tem, da gradi svojo cerku na  abstraktnem posamezniku, ki naj bi mu  pri maksimalizaciji svojih interesov najboljš služu svobodni trg. Jeba je v tem, da ta tak posameznik ne obstaja, da je vsak že vpet v  neko skupnost svojim vrednostnim sistemom,  da iz neke pozicije že izhaja in da  v tem smislu tržni  fundamentalisti prisiljeni it v pakt  bolj s tistimi ideologijami, ki  posamezniku  določajo  trdno izhodišče, iz katerga  bo  pol na svobodnem trgu čimveč lahko nagrebu zase.

¨

U bistvu je protestantizem sam po sebi fundamentalizem (samo delo, samo molitev in samo Sveto pismo...).

Pa tudi drugače so protestanti vse prej kot zgled poudarjanja osebne svobode (vsaj kar se nemcev tiče): 30 letna vojna pa ni bila verska (u bistvu niti tridesetletna ni bila - v resnici je trajala 1609-1659 ne pa samo 1618-1648 ), kot se jo rado razglaša, temveč je bila je bila u bistvu vojna proti združitvi nemčije (za prevlado v Evropi med Habsburžani in Francijo), saj so se proti Nemcem borili tako protestanti (Švedi, Danci) kot katoličani (Francozi) in za Habsburžane se je borila katoliška liga, ki so jo podpirali Španci. U bistvu so se naveze spreminjale, v osnovi pa lahko rečemo, da so se bali Velike Nemčije in da so se na momente katoličani složno skupaj s protestanti borili proti drugim katoličanom in protestantom.


uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Pages: 1 ... 3 4 5 6 7 8