ISLAMSKA REFORMACIJA SE BO ZAČELA V EVROPIAYAAN HIRSI ALI JE NIZOZEMSKA POSLANKA SOMALSKEGA RODU, KI JE Z UMORJENIM REŽISERJEM THEOM VAN GOGHOM (RAVNO MINEVA OBLETNICA NJEGOVE SMRTI) SODELOVALA PRI FILMU O ŽENSKAH IN ISLAMU.
ANDREA SEIBEL, DIE WELT
Q: Vam je žal, da ste naredili film Submission (Podreditev), zaradi katerega je umrl Theo van Gogh, druga tarča morilca pa sta bili navsezadnje tudi vi?
AHA: Žal mi je zaradi umora, ne pa zaradi vsebine filma. Pri naslednjem filmu ne bomo izdali imena režiserja.
Q: Vam res še vedno grozijo z umorom?
AHA: Da, in to so večinoma zelo mladi ljudje, celo dekleta, Nizozemke, ki so se spreobrnile v muslimanke. Po mojem je to del širšega zgodovinskega gibanja, ki ga bo pač treba nekako preživeti.
Q: Kako se spopadate s temi grožnjami?
AHA: Doma sem iz zelo revne države, kjer ne moreš svobodno izraziti mnenja. Še vedno se mi zdi zelo vznemirljivo, da lahko povem, kaj mislim. Poleg tega me varuje vlada moje druge domovine. V kateri koli muslimanski državi bi mi odrobili glavo zaradi mojih besed, celo na primer v Jordaniji.
Q: Velilkokrat omenjate besedo boj.
AHA: Moje življenje se je sprevrglo v misijo. Verjetno sem prva muslimanka v svoji generaciji z obrezanim klitorisom in vsiljenim možem, ki javno izraža svoje mnenje.
Q: Se imate za žensko različico Salmana Rushdieja?
AHA: Nedvomno sva na isti strani. Je prvi, ki se je moral naučiti živeti v stalnem strahu. A ostal je neomajen in zame je junak.
Q: Svetoval vam je, da se izselite v ZDA, tako kot on, saj naj bi bilo tam varnejše. Poročil se je, ker ni hotel biti sam.
AHA: Ni dobro, če si sam. Težko bi mi bilo, ker bi partner živel z osebo, ki je nenehno ogrožena in ker bi morala sprejemati odločitve tudi zanj. Nizozemska je zdaj moja domovina. Svoje poslanske obveznosti jemljem zelo resno in v politiki nameravam ostati do konca mandata leta 2007. Potem bomo videli.
Q: Zakaj toliko muslimanov, ki živijo tu, zaničuje Evropo?
AHA: V ZDA si Američan od vsega začetka, v Evropi pa si večina priseljencev želi, da bi se lahko vrnili domov. Zato so v novi domovini le gostje. V ZDA umreš, če ne poskrbiš sam zase, v Evropi pa je socialna pomoč še vedno zelo širokosrčna, zato priseljenci ostanejo pasivni. K temu, da ostanejo drugačni, jih spodbujajo tudi muslimanski duhovniki.
Q: Kaj bo sledilo večkulturni družbi?
AHA: Skrajni čas je, da na priseljence začnemo gledati kot na domačine. Država bi morala postati ostrešja in od njih zahtevati več. Pomislite na umore Turkinj zaradi časti, kar je na Nizozemskem velika težava. Kaznovati bi morali morilca in vso družino, tudi žensko, ki med zasedanjem družinskega sveta, na katerem se pripravljajo na krvavo dejanje, postreže s čajem. Večji nadzor je potreben tudi pri obrezovanju žensk. Na Nizozemskem nadzor sicer je, a izvajajo ga prostovoljci. Kar je boljše kot nič.
Q: Zakaj se evropska družba na krivice in zatiranje muslimank ne odzove odločneje?
AHA: V turških skupnostih na moja predavanja o vrednotah in obnašanju, ki niso združljivi s svobodo in demokracijo, odgovarjajo, da so v Evropi pobijali Žide in da to čaka tudi muslimane - njihova kultura bo izbrisana. Pravim jim, naj ne dovolijo, da bi drugi razmišljali namesto njih. Hočejo, da jih pustimo na miru, da bodo še naprej zatirali svoje ženske. Tega ne bi smela dopustiti nobena družba, nobena država.
Q: Zatiranje je lažje v zaprtih sistemih kot v odprti, demokratični družbi. Svoboda pripomore k dvomu.
AHA: Dvom vase je načeloma v redu, a ne, ko gre za načela. Nedotakljivost lastnega telesa, življenja in svoboda so teme, o katerih se ne pogaja. Če hočeš kaditi in si škoditi, prav, ne smeš pa raniti, obrezati, poročiti proti njeni volji in ubiti svoje sestre, hčerke. Tukajšnji Maročani svoje žene in hčerke pošiljajo nazaj v Maroko in jih izpisujejo iz šole. Takšna nespoštljivost do žensk ni sprejemljiva.
Q: Še nedavno so podobno počeli Evropejci.
AHA: Izobrazba je pripomogla k emancipaciji žensk. Spremenili so se tudi moški. Že John Stuart Mill je leta 1869 napisal, da je družba, ki zatira ženske, uboga. V takšni družbi je tudi več nasilja. To drži še danes.
V Evropi se po drugi svetovni vojni, zlasti pa po koncu hladne vojne, preveč stvari zdi samoumevnih - kot da sta tu že od nekdaj vladala blaginja in mir. Priseljence so pustili, naj počno, kar hočejo, da je le bil mir. Pozabili smo, kako so naši stari starši spoštovali svobodo, demokracijo in ustavo kot nekaj posebnega, dragocenega, saj tega niso imeli od nekdaj.
Q: Ste feministka, ki se bojuje za človekove pravice in humanizem. Kako gledate na zahodni feminizem?
AHA: Sem feministka, ki se bojuje za integriteto telesa, pravico vseh deklic, da hodijo v šolo, se same odločijo, s kom se bodo poročile in kdaj bodo imele otroka, da lahko živijo, ljubijo in kljub vsemu še naprej verjamejo v svojega boga. To so osnovne stvari. Zahodni feminizem? Mislim, da bo izvolitev nemške kanclerke odmevala po vsem svetu.
Q: Kakšna je Evropa leto dni po van Goghovi smrti?
AHA: Njegova smrt je bila zame in za vso državo skoraj konec sveta. Izgubila sem prijatelja. A biti moram optimistka. Kar v Evropi doživljajo Afričani, Azijci in muslimani, so Evropejci že bili doživeli. Izkopali so se iz nerazvitosti, prešli iz cerkvene v posvetno družbo, iz podeželskega okolja v urbano kulturo. Večkulturnost ohranja status quo, namesto da bi omogočila nadaljnji razvoj.
Q: Biti politična aktivistka je eno, ostati človek pa drugo.
AHA: Imam prijatelje, s katerimi včasih prebijem prijeten večer. Pogovarjamo se o vsem, razen o politiki. Imam tudi malce zasebnosti. Vem, da se ne morem nenehno bojevati in da moram misliti tudi na zasebno življenje. Res nisem obsedena. Kljub temu pa bi izkoristila priložnost, ki se mi ponuja zdaj. Vem, da se bo reformacija islama začela v Evropi, tako kot se je reformacija krščanstva, in sicer zaradi svobodnega izražanja mnenja.
Q: Očeta imate še vedno radi, čeprav vam je povzročil hudo trpljenje.
AHA: Dal mi je možnost, da sem šla v šolo. Bil je proti temu, da mi obrežejo klitoris. To mi je naredila babica, skrivaj in proti njegovi volji, ko sem bila stara pet let, on pa je bil takrat v zaporu v Somaliji. Za zatiranje žensk v muslimanskih družinah so pogosto krive prav ženske, matere in tašče.
Q: Kdaj ste nazadnje govorili z očetom?
AHA: Pred letom dni. Zaradi tega sem zelo žalostna. Vem, da me ima družina rada, a ločujejo nas načela. Upam, da bo čas zacelil te rane.
Q: Zakaj ljubezen med vami ni močnejša?
AHA: Ker se moja družina boji, da bo zato šla v pekel. Moj oče je prepričan, da se mora odločiti med mano in bogom. Tudi sama sem bila notranje boje, koga bom poslušala, boga ali svoj notranji glas.
Q: Mislite, da bi vas oče lahko dal ubiti?
AHA: Upam, da ne. Mislim, da ne.
Q: O čem bi se pogovarjali s papežem, če bi vas povabil na avdienco?
AHA: Prosila bi ga, naj se sestane s predstavniki muslimanske veroizpovedi in jih prepriča, da vera ne bo ogrožena, če bodo ženske imele večjo svobodo. Prosila bi ga tudi, naj dovoli uporabo kondomov kot zaščito pred virusom hiv. To bi bil velik korak.
Q: Svetnica, mučenica, aktivistka, črna gazela s stališči Johna Wayna. Se prepoznate v teh opisih?
AHA: Ne morem pomagati, če me javnost pozna. Sama pa bi sebe opisala kot človeka, ki misli na glas, mogoče včasih preveč na glas.
(prevod objavljen v 45. številki Mladine, 7/11-2005)
HPjeve sken felerje sem popravla, ampak če je še kje kaj zakofan ... merci!
ARS
Home
Pages: 
