Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno,  aktualno ... >> Tole pa ni nič dobrega
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1131232879

Message started by Iga on 06.11.2005 at 00:21:19

Title: Tole pa ni nič dobrega
Post by Iga on 06.11.2005 at 00:21:19

Francoska mesta še naprej v znamenju neredov

Pariz - Izgredi so se v Parizu in drugih francoskih mestih v noči na soboto izkazali za najhujše doslej. Nasilneži so požgali več kot 900 avtomobilov, zaradi uničevanja tuje lastnine in drugih prekrškov pa so oblasti aretirale 253 ljudi. Starši mladoletnikov, ki sta na begu pred policijo umrla 27. oktobra, njuna smrt pa je sprožila nasilne izgrede, so pozvali k umiritvi položaja.

"Pozivamo k ustavitvi nasilja in razumnosti, saj si Francija tega na zasluži," so dejali starši Zyena in Bouna. Ob enem so tudi zahtevali, naj se Francija opraviči za uporabo solzivca v bližini neke mošeje.

Pozivi k dialogu so preslišani

Protestniki še naprej zavračajo pozive k dialogu in kljubujejo policiji, medtem ko je o razmerah na kriznem sestanku, ki ga je sklical premier Dominique de Villepin, v soboto razpravljala tudi francoska vlada.

Nasilneži so v izgredih, ki že deveti dan potekajo v pariških predmestjih, in ki so se v noči na petek preselili tudi v druge predele Francije, zažgali zažgali skoraj 900 vozil. Neredi v noči na soboto so bili najhujši doslej. Še v četrtek so poročali o 78 aretacijah, medtem ko se je sinoči njihovo število povzpelo na 253. Nasilneži so doslej zažgali skupno več kot 1800 vozil, več kot 400 ljudi pa je bilo aretiranih. Nasilje je sprožila smrt dveh mladoletnikov, ki sta 27. oktobra umrla na begu pred policijo. Okoliščine dogodka še vedno niso povsem pojasnjene.

Načrtovana taktika mobiliziranja množice?

Pariški generalni tožilec Yves Bot je zavrnil, da naj bi bilo nasilje spontan izbruh jeze in frustracije med priseljenci. Po njegovih besedah je bolj šlo za skrbno načrtovano taktiko mobiliziranja množice, pri čemer so sodelovali zamaskirani mladi moški, ki so tudi prek interneta pozivali ostale ljudi, naj se jim pridružijo. "Gibanje je usmerjeno predvsem na institucije republike in nima etničnega značaja," je dodal.

Sarkozy policistom zagotovil podporo vlade

Eno od policijskih postaj v pariških predmestjih je v petek zvečer nepričakovano obiskal francoski notranji minister Nicolas Sarkozy. Policistom je zagotovil podporo vlade. Po njegovih besedah je ključ do rešitve v aretacijah. Potrebno je več obveščevalnih podatkov, boljše razumevanje organiziranosti nasilnežev, je dodal.

Francoska policija je v petek zvečer tudi prvič doslej s helikopterji začela spremljati razmere v pariških predmestjih. Red si prizadeva vzpostaviti kakih 1400 policistov, kljub temu pa se neredi še nadaljujejo.

Izgredi so se preselili tudi v druge predele Francije

Največ izgredov je bilo v okrožju Seine-Saint-Denis na severu francoske prestolnice. Izgredi so se iz pariških predmestij v noči na petek preselili tudi v druge predele Francije, med drugim v mesto Dijon jugovzhodno od Pariza in na jug države.

Zaradi nasilnih izgredov je več kot 600 ljudi protestiralo v bližini francoske prestolnice. V kraju Aulnay-sous-Bois, kjer so protestniki med izgredi zažgali šole, avtobuse in skladišča, je demonstriralo okoli 500 ljudi, še kakih 150 pa v Sevranu.

Župan Sevrana Stephan Gatignon, sicer član komunistične stranke, je zbranim protestnikom dejal, da je potrebno temeljito delo za spremembo predmestij, kar je mogoče le ob pomoči države.

Francoski premier Dominique de Villepin je v Parizu sklical krizni sestanek francoske vlade, potem ko se v francoski prestolnici in tudi nekaterih drugih mestih po državi že deveti dan zapored nadaljujejo nasilni izgredi. O razmerah je razpravljalo devet pristojnih ministrov, med njimi tudi notranji minister Nicolas Sarkozy.

Sarkozy je pred srečanjem premiera seznanil z najnovejšimi podatki policije o posledicah izgredov v nekaterih pariških predmestjih in mestih v državi. Tako so nasilneži samo zadnjo noč zažgali več kot 900 avtomobilov. Policija pa je aretirala 253 ljudi.

Ali se lahko podobni nemiri pojavijo tudi v Italiji?

Italijanski sociolog Marzio Barbagli pa je danes opozoril, da bi se nasilje, ki že več dni pretresa nekatera od najrevnejših pariških in okoliških okrožij, čez pet do deset let utegnilo pojaviti tudi v Italiji. Kot razlog za to je navedel nezakonite mlade priseljence.

Po njegovih besedah bi bil v veliko pomoč lahko dober sistem socialne pomoči. Kot primer je navedel Švedsko, ki je veliko vložila v izobraževalni sistem.

Prodi: Izbruh nasilja v Italiji le še vprašanje časa

Tudi vodja italijanske opozicije Romano Prodi je izjavil, da je izbruh urbanega nasilja v Italiji le še vprašanje časa. "Imamo najslabša predmestja v Evropi. Ne smemo misliti, da smo povsem drugačni od Pariza. Gre še samo za vprašanje časa," je poudaril. (STA/Foto Reuters)


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Petra G. on 06.11.2005 at 00:35:48

nova francoska revolucija...

drgač so pa tud v angliji že bli nemiri


pa ni nič čudnega, da se je to začelo dogajat

preveč besed gospodov politikov in premal dejanj


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 06.11.2005 at 12:26:50

Ponudite jim kri, znoj in solze
6.11.05 11:48
Medtem, ko se pariška l'Intifadasse širi v elitne dele mesta in v druge dele države, ortodoksni marksisti vzroke za muslimanski carbeque neomajno iščejo v "socialnem položaju mladih".

Ti so v Franciji, deželi z najvišjo davčno obremenitvijo na svetu in eni najbolj socialnih držav na svetu, deležni privilegijev, o katerih bi lahko v prvotni domovini le sanjali. Bivajo v socialnih stanovanjih. Prejemajo socialno pomoč. Deležni so brezplačnega zdravstva. Deležni so brezplačnega šolstva. Vse to jim plačujejo neto plačniki v proračun.

Celo najbolj ortodoksni marksisti zajecljajo, ko skušajo odgovoriti na preprosto vprašanje - zakaj nekdo, ki mu družba zagotovi osnovno eksistenco, bivališče, denarna sredstva za osnovne potrebe, brezplačno zdravstvo in brezplačno šolstvo namesto, da bi to maksimalno izkoristil, se izšolal in postal gospodar svoje usode ter nenazadnje sam začel prispevati k skupnemu blagostanju; opusti šolanje ter v najstniških letih preneha verjeti, da zanj obstaja kakršnokoli upanje.

Kako lahko davčno najpožrešnejša evropska socialna birokracija namesto v socialistično utopijo, pripelje družbo na rob socialne katastrofe?

Ali se ljudje, ki po medijih širijo marksistično propagando zavedajo, da njihovo nenehno iskanje krivde pri nekomu drugemu (najraje pri ustvarjalnih in sposobnih ljudeh), lahko na psihi mladih ljudi pusti posledice? Najstniki so brez obrambnih mehanizmov. Za razliko od svojih zvitih sindikalističnih kolegov resnično verjamejo v neosocialistične neumnosti. In tako v deželi, ki jim nudi maksimalno socialno varnost, namesto truda vnaprej iščejo krivdo za svojo "preprogramirano" žalostno usodo v tistih, ki jim s financiranjem socialne države nudijo pot v lepšo prihodnost.

Vprašanje: Kako najstnikom, ki na ulici ene najbolj socialnih držav na svetu iščejo nekakšno "socialno pravičnost" in v slepem besu do zahoda, kapitalizma in svobode zažigajo premoženje, ki so ga ljudje dolga leta s trudom ustvarjali, dopovedati - da morajo nazaj v šolo in da jih čaka trdo garanje, da si bodo sami ustvarili tisto, kar jim zdaj daje socialna država?

Odgovor: Socialno podporo njihovim staršem pogojevati s prisotnostjo njihovih otrok v šoli. V šole uvesti predmeta: kapitalistična etika in osnove ekonomije; ter otroke naučiti, da pot do boljšega življenja vključuje kri, znoj in solze!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 06.11.2005 at 12:28:13

 
Francifada
11:10

»Nemiri v Los Angelesu so posledica konzervativne družbe, ki sta jo vzpostavila predsednika Reagan in Bush. V Franciji se kaj takšnega ne more zgoditi, saj smo država z največjo ravnjo socialne varnosti na svetu.«
-- Socialist Francois Mitterand, 1992


Ko je leta 2003 v vročinskem valu umrlo štirinajst tisoč francoskih upokojencev, so levi mediji razpoke v spomeniku evropske socialne birokracije brez resnih znanstvenih dokazov pripisali onesnaževanju. Kot za vse druge nadloge sveta, sta tudi za: neučinkovito državno zdravstvo, za sindikalna pravila o dopustih in 35 urnem delavniku, do klimatskih naprav neprijazne urbanistične predpise, državno lastništvo in regulacije energijskega trga ter 30% dražjo francosko elektriko; postala kriva ameriška republikanska administracija in prosti trg.

Ko je dve leti pozneje največji orkan v zgodovini Združenih Držav opustošil ZDA (prizadeto območje je bilo veliko kot Nemčija) in je bilo število žrtev štirinajstkrat manjše od francoske tragedije, sta bila po mnenju levih medijev za tridnevno čakanje žrtev na pomoč zopet kriva ameriška republikanska administracija in prosti trg.



Levi mediji so pomotoma izpustili »nepomembne« detajle, denimo, da je bila evakuacija mesta naloga mestnih oblasti, da je imelo mesto New Orleans več kot dovolj javnih šolskih avtobusov za evakuacijo, ki se jih oblast preprosto ni domislila uporabiti. Za nesposobnost državnih birokratov je kriv prosti trg. Še posebej, če so državni birokrati levičarji. Župan mesta, temnopolti demokrat ni odgovoren za dejanja lokalne oblasti. Temnopolti šef policije ni kriv, da je dezertirala skoraj polovica njegovih ljudi. Demokratka guvernerka zvezne države Louisiana in poveljnik narodne garde ne odgovarja za odzivnost narodne garde in zvezne države. Nemogoče je, da bi bili česarkoli krivi somišljeniki Michaela Moora, ko so po naključju držali v rokah vse vzvode oblasti v regiji in so imeli na voljo vsa državna sredstva, pa jih v svoji nekompetentnosti niso ustrezno uporabili. Kriv je prosti trg. In krivi so ameriški republikanci. Tisti republikanci, ki so v treh dneh izvedli 30.000 helikopterskih evakuacij in v krajšem času dostavili prizadetemu območju več pomoči, kot v katerikoli drugi reševalni akciji v zgodovini človeštva.

Jutro, 5.11.2005. Pariz gori in levi mediji se "samokritično" sprašujejo, kdo je »sprovociral«, »razžalil« in »ponižal« priseljence, da so v izbruhu »socialno pravičniškega srda« zažgali 400 avtomobilov lastnikov, ki niso žrtve, ampak so del represivnega sistema.

Boštjan Videmšek je danes v cenenem neosocialističnem pamfletu »Sobotna priloga« zapisal, da se je v Parizu začela »Vseevropska vojna za socialni mir in pravičnost«. Predlagam mu, da pošlje islamistom v gorovje Tora Bore zahvalo za njene bojevnike - nerazgledane in šovinistične smrkavce s kriminalnim dosjejem. In Koranom namesto male, rdeče knjižice v žepu.

Je to prototip bodočega bojevnika za socialni mir in pravičnost?

Pri neosocialistih nikoli ne smete podcenjevati dveh stvar - njihove sposobnosti, da padejo še nižje in njihove kreativnosti pri izmišljevanju paralelnih realnosti.

Po indoktrinaciji bralstva z »resnico« o vročinskem valu v Franciji in orkanu Katrina, neosocialistični mediji tokrat napovedujejo »vseevropsko vojno za socialni mir in pravičnost«! In izmed vseh držav so si bojevniki za prvo ofenzivo izbrali prav Francijo. Najbolj gorečo nasprotnico posredovanja v Iraku. Najbolj obdavčeno državo na svetu. In mesto Pariz. Obdano s socialnimi naselji, ki jih je zgradila država. Točneje nekdanja socialistična oblast. Bojevniki pa večinoma prihajajo iz priseljenskih družin.

Vprašanje za kviska: odkod bi prišli bojevniki »vseevropske vojne za socialni mir in pravičnost«, če ne bi bilo državnih programov priseljevanja, ustvarjanja odvisnosti ter koncentriranja v getih oziroma naseljih za depriviligirane?

Da bojevniki »vseevropske vojne za socialni mir in pravičnost« mislijo resno, je na francoski »javni« televiziji dokazal tudi igralec Sami Naceri, ki je v intervjuju Salmanu Rushdiju zagrozil s smrtjo. (Uredniki »javnega« medija tega od fanatičnega islamista res niso mogli pričakovati!) Izpad je bil iz oddaje odstranjen s »pozitivno cenzuro«. Promocija človeka, ki to počne, pa je ostala v programu. »Pozitivna cenzura« »javnih« medijev se zdaj nadaljuje s pozivi k »manj poročanja o nasilju v Parizu, ker to vzpodbuja novo nasilje«.

Kaj ima vse to opraviti s Slovenijo?

Neosocialistična Francija je naše okno v prihodnost. Model gnijoče evropske socialne birokracije je postal prva žrtev »vseevropske vojne za socialni mir in pravičnost«. V Franciji sta se zbližala dva totalitarizma – neosocializem in islamski fundamentalizem. Ne zato, ker bi bila Francija »brutalno neoliberalno turbokapitalistično okolje«, ampak zato, ker je z njima sklepala kompromise in jima priznavala legitimnost. Njun spoj ni ponavljanje zgodovine ali dokaz »zgodovinskega imperativa znanstvenega marksizma«, ampak je posledica tesnobe ob izgube identitete pripadnikov obeh ideologij v svetu osebne svobode in mnogoštevilnih izbir.


(dejstvo: Morilci iz Londona, ki jih je Boštjan Videmšek pavšalno vtaknil med svoje bojevnike »vseevropske vojne za socialni mir in pravičnost« so izhajali iz srednjega sloja in niso spadali v »les miserables«. Vprašanje urednikom Dela: »Ali je pri vas v navadi, da pred objavo preberete članke in razmislite o dejstvih v njih?«)
Goreči Pariz je opomin na posledice sklepanja kompromisov z neosocialisti, ki prihaja pet minut pred dvanajsto. Proti levemu (ali desnemu) totalitarizmu se ni mogoče boriti s popuščanjem. Socialne države se ne da graditi z nenehnim povečevanjem državnega prerazdeljevanja in z vero v neosocialistično sekularno religijo. Marksizem deluje kot samoizpolnjujoča se prerokba. Namesto stabiliziranja, strukturno destabilizira družbo. Ko nerealni, socialno demagoški programi postanejo nevzdržni je njena stabilnost odvisna od razmerja med neto proračunskimi prejemniki in plačniki. Neosocialistične vrednote zato ne morejo biti osnova delujoče socialne države.

Pariz gori prvi. Ne zato, ker je v Franciji premalo sociale. Zato, ker je Franciji največ sociale. Rušenje nevzdržnega modela socialne birokracije najprej in najbolj prizadane goreče vernike vanj.

Winston Churchill je nekoč zapisal: »We seem to be very near the bleak choice between War and Shame. My feeling is that we shall choose Shame, and then have War thrown in a little later.«

Izognimo se temu z zgodnjimi in korenitimi spremembami. Pariz čaka Ljubljano. Bolje je postati mali Pariz danes, kot velik čez štiri leta.
 

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 06.11.2005 at 12:29:33

z veliko mero cinizma pa še tol ...

Zmagovalec "vseevropske vojne za socialni mir in pravičnost"...



...bo Jean-Marie Le Pen.
 

socializem in nacionalizem sta samo dva konca iste palice

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 07.11.2005 at 01:05:55

Paris is Burning: Racism and Repression Explode in Week of Uprisings

various imcers 05 Nov 2005 09:56 GMT



   Africans living and working in Paris have been pushed into ghettoized suburbs of Paris (banlieue), where the state has withdrawn education, health, and other services, while increasing police presence, checkpoints, raids on sans-papiers and levels of oppression in general. This week the suburbs have exploded.

   The trigger came on Thursday, October 27th, 2005, as a group of 10 highschool kids were playing soccer in the Paris suburb of Clichy-sous-Bois. When police arrived to do ID checks, the kids ran away and hid, because some of them had no ID. Three of the children hid in an electrical transformer building of EDF and were electrocuted. Two of them, Ziad Benn (17) and Banou Traoré (15), died; the third, Metin (21), was severely injured.

   On Saturday morning, 1000 joined in a march organised by religious associations and mosques in Clichy-sous-Bois. Representatives of the Muslim community appealed for calm and marchers wore T-shirts saying mort pour rien ("dead for nothing"). The mayor of Clichy, Claude Dilain, called for an enquiry into the deaths of the two boys. All eyes were on Interior Minister Nicolas Sarkozy. The response? As people were gathering in the mosques for the Night of Destiny, the most sacred night in the month of Ramadan, a night people usually spent at the mosque, the empty streets of the Cité du Chêne Pointu filled with about 400 CRS militant riot police and gendarmes, blocking off the neighborhood. Yet very few people allowed themselves to be provoked into breaking the sanctity of this night, despite racist insults from the police.

   On Sunday, however, provocation turned into outrage as the women's prayer room at de Bousquets mosque was teargassed by police. As people stumbled out gasping for air, the policemen called the women "whores", "bitches" and other insults.

   [ Reports from Paris IMC (fr): one | two | three | four ] [ Eyewitness account in English: UK IMC kersplebedeb ]

Ever since that night, Clichy-sous-Bois has been burning, with the insurrection spreading on Monday to Seine-Saint-Denis and on Tuesday night (November 1st) to nine other Parisian suburbs. A week after the death of the two boys, the uprising is spreading throughout France -- to Dijon, Bouches-du-Rhone and Rouen.

In a press conference held on Monday, community-based activists named the causes of the continuing unrest: "Clichy is one of the poorest municipalities in France and community groups have less and less money to work with." Things are tense as the press conference draws to a close: young people share their stories, women explain what they experienced and saw first hand. A common theme in all these accounts is anger at the police, who are carrying out more and more foolish – and often illegal – "muscular" interventions, and at the authorities in the ministry who are not condemning the gas attack against the mosque.

There was a consensus that, in order to calm things down, the police should leave the area... instead, Minister Sarkozy has announced a "zero tolerance" policy, labelling the suburban youth as "scum" and vowing to "clean out" troubled suburbs. Sarkozy's position has divided the cabinet, with Prime Minister de Villepin apparently rebuking Mr Sarkozy.

http://www.indymedia.org/en/2005/11/827280.shtml







http://en.wikipedia.org/wiki/2005_Paris_suburb_riots

Paris_riots_satellite


Departments affected by (mostly sporadic) riots as of 5 November.




Immediate cause

On Thursday October 27, 2005, a group of 10 high school children were playing soccer in the Paris suburb of Clichy-sous-Bois. When Police arrived to conduct immigration-ID checks, the children ran away to hide. Three teenagers, thinking they were being chased by the police, climbed a wall to hide in a power substation[9] [10]. Two of the teenagers, Ziad Benna (17) and Banou Traoré (15), were electrocuted by a transformer in the electrical relay substation. The third man, Metin (21), was severely injured. He claims to have no memory of the incident [11].

There is controversy over whether or not the teens were actually chased. The local prosecutor, François Molins, has said they believed so, but the police were actually after other suspects attempting to avoid an identity check [12]. Molins and the French Interior Minister Nicolas Sarkozy maintain that the dead teenagers had not been "physically pursued" by the police. This is disputed by some: The Australian reports that "Despite denials by police officials and Mr. Sarkozy and Mr. de Villepin, friends of the boys said they were being pursued by police after a false accusation of burglary and that they 'feared interrogation'" [13]. However, there are no neutral eyewitness reports that contradict the official version of the facts. An investigation is still under way.

Then, Sunday night, a tear gas canister of the type used by French police was fired into the Mosque de Bousquets[14]. At the time it was full of Muslims who were spending the night praying to celebrate Laylat al-Qadr, the holiest night in Ramadan. As people left the mosque, choking on tear gas, they were allegedly met by insults from police officers, and told to leave the area [15]. Police are reported to have been provoking citizens in other districts with racial slurs. [16]

Meanwhile, the Minister of the Interior Nicolas Sarkozy, who heads the national police and is widely believed to be a candidate in the French Presidential election, vowed that he would get rid of "scum" and "riffraff"[17][18]. Previously, the 20th of June 2005, he had said he would clean the suburbs with a Kärcher (in other words, he essentially said the suburbs should be hosed down and the undesirables washed away with high-pressure water), which might have played a role in the exasperation of the rioters. After Sarkozy made these statements the parents of the dead youths refused a planned meeting with the hardline conservative minister [19], choosing instead to meet with Prime Minister of France Dominique de Villepin.

The teenagers deaths, the tear gasing at the mosque, and statements by police seem to have ignited pre-existing tensions. Protesters told the Associated Press the unrest was an expression of frustration with high unemployment (reaching 50% in some neighborhoods) [20] and police harassment in the areas. One protester said, "People are joining together to say we've had enough," and continued, "We live in ghettos. Everyone lives in fear." [21][22] The rioters' suburbs are also home to a large North African immigrant population, adding ethnic and religious tensions which many believe contribute further to such frustrations. Adding to the religious tensions, an incendiary device was tossed at the wall of a synagogue Pierrefitte. It remains to be seen whether this will elicit a response from the French Jewish community, many of whose members fear to wear Jewish symbols for fear of attack by Muslim youth [23]. For further discussion on the background of the conflicts, see below.


Underlying causes

   The neutrality of this section is disputed. Please view the article's talk page.


History of violence in affected areas
Seine-Saint-Denis has had one of the highest violent crime rates of all French départements. Interior Minister Nicolas Sarkozy said in an October 2005 interview with Le Monde that vandalism and violent crime (including hate crimes) are a matter of daily life in suburbs all over France, and claimed that so far this year 9000 police cars had been stoned, and 20 to 40 cars were torched each night.[79]. The Gendarmerie Nationale reported 2,432 vehicles torched and 12,362 incidents of urban violence in 2004.[80]. In October 2001, a synagogue in Clichy-sous-Bois was attacked with a Molotov cocktail and the same synagogue was attacked again in August 2002 [81] The French newspaper Le Figaro reports that on October 27, 2005 a 56 year old white man was beaten to death by a group of youths in Epinay, in front of his wife and daughter. [82]

The Union nationale des syndicats autonomes (UNSA) des policiers, a police work union, has suggested that recent budget cuts in the "proximity police" ("police de proximité", police units in charge for preventing crime and tensions in the "cités") should be reversed. [83]



Poverty
According to The Guardian, "the unrest has highlighted tensions between wealthy big cities and their grim ghettoised banlieues, home to immigrants from the Maghreb and West Africa who have never been fully integrated into French society and have become an underclass for whom hopelessness and discrimination are normal." The BBC described "discontent among many French youths of North African origin" and discrimination against immigrants, highlighting that "the pressure group SOS Racisme regularly highlights cases of employers discarding applicants with foreign names."



Racial and religious tensions
   Main article: Islam in France
http://en.wikipedia.org/wiki/2005_Paris_suburb_riots#Racial_and_religious_tensions

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 07.11.2005 at 07:35:11


Zelo dobro povedano Sinjeoka.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 07.11.2005 at 08:37:47

še  malo o socialni pravičnosti ...

 
Invalidi kot baklje socialne pravičnosti
6.11.2005
Protestniki v Parizu so zažgali invalidno osebo.

drugače pa, tistim, ki se zdi upravičeno razbijati tuje stvari v imenu socialne pravičnosti, lepo naprošam, da mi sporočijo kje imajo parkirane avtomobile (in seveda registrske tablice) ...

... ker se danes počutim socialnopravičniško in bi šla kakšen avto zdemolirat, pa bi začela pri tistih, ki se jim zdi to prav ....

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 09:13:04


Toni_Zamene wrote on 07.11.2005 at 07:35:11:
Zelo dobro povedano Sinjeoka.



Mene tole kar je zgoraj spesnila sinjeoka bolj spominja na kakšnega slovenskega libertarskega apologeta ala Tomaž Štih - očitno si je sinjeoka dobro oprala možgane z neoliberalskimi glupostmi, katere pod znamko libertarizma prodajajo kot edino pravo religijo kapitalizma.


(no ja razen, če se naša zagovornica edino pravega kapitalizma ne more upreti, da se ne bi kitila s tujim perjem - čemer se po kapitalistično reče kraja intelektualne lastnine)



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 07.11.2005 at 09:35:16


t wrote on 07.11.2005 at 09:13:04:
Mene tole kar je zgoraj spesnila sinjeoka bolj spominja na kakšnega slovenskega libertarskega apologeta ala Tomaž Štih - očitno si je sinjeoka dobro oprala možgane z neoliberalskimi glupostmi, katere pod znamko libertarizma prodajajo kot edino pravo religijo kapitalizma.


(no ja razen, če se naša zagovornica edino pravega kapitalizma ne more upreti, da se ne bi kitila s tujim perjem - čemer se po kapitalistično reče kraja intelektualne lastnine)



uživajte!


zadeva je od Štiha in tokrat je dečko zadevo zadev v nulo

http://libertarec.blogspot.com


pri čemer je vprašanje časa, kdaj bo zadeva usekala v Bruslju. Več kot polovica njegovega prebivalstva predstavljao priseljenci iz S Afrike, večinom iz Maroka. Kako neverno je mesto, ti lahko pove samo podatek, da je vodja našega magistrskega programa oba Belgijca - njegova študenta iz dodiplomca oprostil plačila šolnine v zameno za skrb za varnost sošolk pri večernih žurih. Glede na to, da si kao zaprisežen dilektik, bi seveda moral vedeti, da je v problem rasizma dvostranski in ga ne moreš reševati tako, da smo eno stran učiš strpnosti. Oziroma, da je socialni problem najlažje rešljiv, če ljudi naučiš loviti ribe.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 09:56:43


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 09:35:16:
zadeva je od Štiha in tokrat je dečko zadevo zadev v nulo

http://libertarec.blogspot.com




Se pravi, da se naša ptičica ni mogla upreti tujemu perju, sumljive vrednosti?

Včasih se mi je zdelo, da libertarci imajo nekakšen svoj prav, zadnje čase pa je več kot očitno, da so zgolj nekakšna verska sekta, ki se kiti s perjem ekonomije.

U bistvu je po načelih liberalistične sekte za vse probleme sveta kriva socialna država, vse kar je dobrega pa gre pripisati svobodnemu trgu...

Kako si libertički predstavljajo demokracijo pa je lepo izpostavil Mencinger - en tolar en glas...



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 10:12:00


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 09:35:16:
pri čemer je vprašanje časa, kdaj bo zadeva usekala v Bruslju. Več kot polovica njegovega prebivalstva predstavljao priseljenci iz S Afrike, večinom iz Maroka. Kako neverno je mesto, ti lahko pove samo podatek, da je vodja našega magistrskega programa oba Belgijca - njegova študenta iz dodiplomca oprostil plačila šolnine v zameno za skrb za varnost sošolk pri večernih žurih. Glede na to, da si kao zaprisežen dilektik, bi seveda moral vedeti, da je v problem rasizma dvostranski in ga ne moreš reševati tako, da smo eno stran učiš strpnosti. Oziroma, da je socialni problem najlažje rešljiv, če ljudi naučiš loviti ribe.



Kolonialisti samo dobivajo nazaj tisto, kar so si s svojo kolonialistično preteklostjo nakopali: je pa težko reči, na katerem nivoju je problem rasizma največji, najlažje bi bilo reči, da na tisti, ki se tukaj počuti rasistično zapostavljana, saj je vendar vse tako lepo urejeno (u bistvu pa je problem globji: del problema je že v tem, da nekdo najde razlog za svoje stanje v kulturnih razlikah - tu se začne Huntingtonov spopad kultur, kjer je jasno, da na koncu lahko ostane samo še ena).

Najlaže je ljudi učiti loviti ribe (še laže pa je o tem govoriti), vendar pa to ni prava rešitev, če je problem v tem, da ni (dovolj) rib, katere naj bi lovili - tu se kaže tudi kratkovidnost naših "reformatorjev", ki so prepričani, da ribe vedno bodo in da bolj ko bomo lovili ribe, več jih bomo (vedno??) ujeli.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 07.11.2005 at 10:33:27


t wrote on 07.11.2005 at 10:12:00:
Kolonialisti samo dobivajo nazaj tisto, kar so si s svojo kolonialistično preteklostjo nakopali: je pa težko reči, na katerem nivoju je problem rasizma največji, najlažje bi bilo reči, da na tisti, ki se tukaj počuti rasistično zapostavljana, saj je vendar vse tako lepo urejeno (u bistvu pa je problem globji: del problema je že v tem, da nekdo najde razlog za svoje stanje v kulturnih razlikah - tu se začne Huntingtonov spopad kultur, kjer je jasno, da na koncu lahko ostane samo še ena).

Najlaže je ljudi učiti loviti ribe (še laže pa je o tem govoriti), vendar pa to ni prava rešitev, če je problem v tem, da ni (dovolj) rib, katere naj bi lovili - tu se kaže tudi kratkovidnost naših "reformatorjev", ki so prepričani, da ribe vedno bodo in da bolj ko bomo lovili ribe, več jih bomo (vedno??) ujeli.



uživajte!



in verjetno je kolonializem in ostala navlaka bistveni razlog, da so tejkota tenejkota nekoč za Savo oropali, ko se ga je hotel samo mirno zakaditi

Seveda socialne pravičnosti v tem nisi mogel videti -verjetno zaradi stresa. Zato si verjetno spregledal, da so Sava in ribe neverjetno blizu in si zato raje izročil lastno denarnico.

(po vsem tem je tvoja nadaljna reakcija na forumu nekoliko nerazumljiva)

p.s. lepo, da braniš kapitalistično pridobitev "avtorskega monopola nad stvaritvijo"  ;D, seveda le takrat, ko ti širjenje kakšne ideje utegne škoditi  ;)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 10:43:45


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 10:33:27:
in verjetno je kolonializem in ostala navlaka bistveni razlog, da so tejkota tenejkota nekoč za Savo oropali, ko se ga je hotel samo mirno zakaditi

Seveda socialne pravičnosti v tem nisi mogel videti -verjetno zaradi stresa. Zato si verjetno spregledal, da so Sava in ribe neverjetno blizu in si zato raje izročil lastno denarnico.

(po vsem tem je tvoja nadaljna reakcija na forumu nekoliko nerazumljiva)

p.s. lepo, da braniš kapitalistično pridobitev "avtorskega monopola nad stvaritvijo"  ;D, seveda le takrat, ko ti širjenje kakšne ideje utegne škoditi  ;)



Lažeš, kradeš...

laž in kraja sta očitno pridobitvi libertističnih zagovornikov kapitalizma, s katerima tako veselo manipuliraš - in seveda si očitno že globoko zabredla, saj te očitno niti ni nič sram, ko te pri tem zalotim.

Slej ko prej bo tudi pri nas zagorelo, le da naši libertisti, ne bodo več mogli iskati krivca v socialni državi, saj je najbrž ne bo več...

(in kar se naših policajev tiče, če so jim francozki kakrkoli podobni, potem mi je popolnoma jasno, zakaj je v Franciji nastal ta džumbus)



uživaj!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 07.11.2005 at 12:18:38


t wrote on 07.11.2005 at 10:43:45:
Lažeš, kradeš...



če te "kraja" tako moti, na strani, ki je zgoraj polinkana je tudi email od Štiha in me lahko zatožiš.

Sicer pa, si že kdaj poskušal "socialno pravičnost", namazati na kos kruha, brez neto plačnika.

(ko smo ravno pri socialni pravičnosti, jaz sem zato, da se na primer odkupi od Italije Sicilijo ali pa od Avstralije Tasmanijo in se tja izvozi vse socialne pravičnike, resnični invalidi, mentalno retardirani, resnične samohranilke lahko ostanejo doma. Potem pa naj socialni pravičniki med seboj zganjajo socialno pravičnost. - za nakup otoka sem pripravljena dati vse prihranke)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 12:39:54


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 12:18:38:
če te "kraja" tako moti, na strani, ki je zgoraj polinkana je tudi email od Štiha in me lahko zatožiš.


Tisto, kar si naredila ni bila "kraja" temveč kar kraja, saj si pod svojim imenom objavila nekaj, kar ni bilo plod tvojega dela - torej si si prisvojila tekste od nekoga drugega.


Glede na to, kako dosledno pravičniška si bila s ponujanjem svojih storitev na področju zažiganja avtomobilom, bi vsaj del te previčnjakarsko dosledne ihte lahko prikazala tudi sama - razen če zate veljajo nekakšna drugačna pravila, od tistih, katera naj bi (po tvoje) morali upoštevati vsi.


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 12:18:38:
(ko smo ravno pri socialni pravičnosti, jaz sem zato, da se na primer odkupi od Italije Sicilijo ali pa od Avstralije Tasmanijo in se tja izvozi vse socialne pravičnike, resnični invalidi, mentalno retardirani, resnične samohranilke lahko ostanejo doma. Potem pa naj socialni pravičniki med seboj zganjajo socialno pravičnost. - za nakup otoka sem pripravljena dati vse prihranke)



Sem takoj za. - Ti kar dvigni svoje prihranke in povej, kje se dobiva, lahko boš prva, ki bo prispevala za otok (če ne bo dovolj pa lahko narediva kar mesečni trajnik), ker imaš pa najbrž tudi veliko istomislečih bi kar tebe zadolžil za pobiranje na tvojem sektorju.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 12:59:53

"Širjenje vsebin s tega blogga je zaželjeno"

Tomaž Štih

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 07.11.2005 at 13:26:25


t wrote on 07.11.2005 at 12:39:54:
Tisto, kar si naredila ni bila "kraja" temveč kar kraja, saj si pod svojim imenom objavila nekaj, kar ni bilo plod tvojega dela - torej si si prisvojila tekste od nekoga drugega.


 
uživajte!


T - očitek Sinjeoki, da je KRADLA se mi zdi v celoti nepošten do nje.

Glede na to, da sem z mojim nagovorom Sinjeoki sam na neki način podal možnost za obstoječo manipulacijo s strani t-ja, čutim dolžnost za določena pojasnila.
Takoj, ko sem pričel z branjem omenjenega teksta mi je bilo jasno, da to ni stil Sinjeoke in , da tekst ni njen, ob tem pa niti približno nisem imel potrebe pomisleka na to, kar sedaj t- očita ( ali jo zgolj zbada ? ) Sinjeoki. Pri vsem skupaj mi je bilo pomembno to, kar mislim, da je bilo pomembno ob objavi tudi Sinjeoki, njegova sporočilnost. In vsebino omenjenega teksta z njeno sporočilnostjo jemljem kot splošno javno dobro .

Sinjeoki ni treba krasti ( ne enega in ne drugega ).

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 13:33:07


Bamby wrote on 07.11.2005 at 12:59:53:
"Širjenje vsebin s tega blogga je zaželjeno"

Tomaž Štih




Obstaja razlika med širjenjem vsebin in prisvajanjem - sinjeoka je kradla, ker je kopirala, brez da bi povedala od koga je vzela. Toda tega četrpismeni še niste jemali - najbrž je izven dometa vaših sposobnosti.


Toni_Zamene wrote on 07.11.2005 at 13:26:25:
T - očitek Sinjeoki, da je KRADLA se mi zdi v celoti nepošten do nje.

Glede na to, da sem z mojim nagovorom Sinjeoki sam na neki način podal možnost za obstoječo manipulacijo s strani t-ja, čutim dolžnost za določena pojasnila.
Takoj, ko sem pričel z branjem omenjenega teksta mi je bilo jasno, da to ni stil Sinjeoke in , da tekst ni njen, ob tem pa niti približno nisem imel potrebe pomisleka na to, kar sedaj t- očita ( ali jo zgolj zbada ? ) Sinjeoki. Pri vsem skupaj mi je bilo pomembno to, kar mislim, da je bilo pomembno ob objavi tudi Sinjeoki, njegova sporočilnost. In vsebino omenjenega teksta z njeno sporočilnostjo jemljem kot splošno javno dobro .

Sinjeoki ni treba krasti ( ne enega in ne drugega ).



Pošten ali nepošten, dejstvo je, da si je prisvojila nekaj, kar ni bilo njeno. Dejstvo, da si je nekaj prisvojila na nepošten način. Koliko je moj očitek pošten ali nepošten v danem primeru ni toliko pomembno kot to, da je resničen.

Prav tako tudi ne gre za to, da je nekaj javno dobro - to so, na primer, tudi Prešernove pesmi pa bi se zagotovo vsi zgražali, če bi se kakšen kvazi vonabi poet pod katero podpisal.

Če bi torej sinjeoka hotela biti poštena, bi napisala, od kje kopira, ker tega ni storila, je pač dejstvo, da ni hotela biti poštena niti do svojega libertarnega vzornika, niti do nas, ki smo to brali.


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 07.11.2005 at 13:51:23

Sociala se je franciji pa še marsikje drugje ( tam, kjer si to lahko privoščijo) zvedla na edino funkcijo: da  drži folk  v nekoristnosti. Ne vem,  kako je mogoče pričakovat, da  je za  nekoristnost  mogoče uvest trajni ekvivalent, socialo,  s katero jo je mogoče plačat.  Lahko je morda s finačnim nadomestilom za nekoristnost pričakovat od  nekaj ljudi  hvaležnost in ponižnost nekaj časa, zihr pa ne od vsega  folka ves čas. Od nekoga pričakovat, da je  lahko koristen edino na način, če da zavestno odpoveduje  svoji koristnoti, je zločin proti ćloveku, ki po moje legitimizira vsako obliko upora. Ne samo legitimizira, ampak ga naravnost kreira, saj se vsaka  oblika upora uporniku kaže kot edino možno koristno  dejanje, pa naj bo še tako destruktivno.

To kar se dogaja zdej v franciji, se z globalizacijo dogaja na celem svetu, samo da je strošek, ki jo manjšina  bogatih plačuje za držanje večine  nekonoristnosti, manjši, ker so drugje koristni od nekoristnih  tud teritirilano ločeni. V bistvu pa gre za isto: nekoristnosti na  oborobju pariza ali ljubljane ni nč lažje prenašat kot na robu sahare. Folk beži iz juga na sever, iz podeželja v predmestje    pred nekoristnostjo bolj kot  pred revščino, zato mu je brez veze očitat nehvaležnost za dnar, s katerim se ga drži  sicer nad pragom  revšine, a v nekoristnosti.    

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 14:07:59


titud wrote on 07.11.2005 at 13:51:23:
Sociala se je franciji pa še marsikje drugje ( tam, kjer si to lahko privoščijo) zvedla na edino funkcijo: da  drži folk  v nekoristnosti. Ne vem,  kako je mogoče pričakovat, da  je za  nekoristnost  mogoče uvest trajni ekvivalent, socialo,  s katero jo je mogoče plačat.  Lahko je morda s finačnim nadomestilom za nekoristnost pričakovat od  nekaj ljudi  hvaležnost in ponižnost nekaj časa, zihr pa ne od vsega  folka ves čas. Od nekoga pričakovat, da je  lahko koristen edino na način, če da zavestno odpoveduje  svoji koristnoti, je zločin proti ćloveku, ki po moje legitimizira vsako obliko upora. Ne samo legitimizira, ampak ga naravnost kreira, saj se vsaka  oblika upora uporniku kaže kot edino možno koristno  dejanje, pa naj bo še tako destruktivno.

To kar se dogaja zdej v franciji, se z globalizacijo dogaja na celem svetu, samo da je strošek, ki jo manjšina  bogatih plačuje za držanje večine  nekonoristnosti, manjši, ker so drugje koristni od nekoristnih  tud teritirilano ločeni. V bistvu pa gre za isto: nekoristnosti na  oborobju pariza ali ljubljane ni nč lažje prenašat kot na robu sahare. Folk beži iz juga na sever, iz podeželja v predmestje    pred nekoristnostjo bolj kot  pred revščino, zato mu je brez veze očitat nehvaležnost za dnar, s katerim se ga drži  sicer nad pragom  revšine, a v nekoristnosti.    



Se strinjam - zato je libertarčevo blebetanje o krivdi socialne države predvsem reklamiranje nekega sistema, ki ima za svoje posledice še večjo bedo - konec koncev po tem sistemu deluje praktična cela Južna Amerika, severna pa se mu pospešeno približuje.

Tu gre najbrž za nekakšno eksistenčno brezupnost, ko mladi ne vidijo več neke "lepše prihodnosti" zase, ker preprosto ne vidijo izhoda iz jebene situacije. Če se vse skupaj združi še z mehkim rasizmom in težko policijsko roko, je pač jasno zakaj je do tega prišlo in bo najbrž prihajalo še pogosteje, pri čemer niti predmet kapitalizma v šolah najbrž ne bi mogel dosti pomagati.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bardo_Thodol on 07.11.2005 at 14:21:47

Pred leti sem imel priliko v nekem večjem nemškem mestu z razdalje dvajsetih metrov opazovati eno tako tolpo objestnih in pijanih obritoglavcev, kako so z verigami in bokserji razbijali vse avtomobile, ki so jim stali na poti.

Požigalci po Franciji (in zdaj še Belgiji in Nemčiji) so po moje ravno tako huligani, le da se je pojav "prijel" v malce večjem obsegu. Tu vsekakor ne gre za upor nekakšnih socialno šibkejših slojev, saj če povprašaš za mnenje te, so nad divjanjem tolp ravno tako zgroženi, kot vsi ostali, saj požigajo tudi vrtce in šole ki jih obiskujejo (so jih obiskovali) njihovi otroci in ki bodo zdaj le še bolj prikrajšani.






Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 07.11.2005 at 14:22:36


titud wrote on 07.11.2005 at 13:51:23:
Sociala se je franciji pa še marsikje drugje ( tam, kjer si to lahko privoščijo) zvedla na edino funkcijo: da  drži folk  v nekoristnosti. Ne vem,  kako je mogoče pričakovat, da  je za  nekoristnost  mogoče uvest trajni ekvivalent, socialo,  s katero jo je mogoče plačat.  Lahko je morda s finačnim nadomestilom za nekoristnost pričakovat od  nekaj ljudi  hvaležnost in ponižnost nekaj časa, zihr pa ne od vsega  folka ves čas. Od nekoga pričakovat, da je  lahko koristen edino na način, če da zavestno odpoveduje  svoji koristnoti, je zločin proti ćloveku, ki po moje legitimizira vsako obliko upora. Ne samo legitimizira, ampak ga naravnost kreira, saj se vsaka  oblika upora uporniku kaže kot edino možno koristno  dejanje, pa naj bo še tako destruktivno.

To kar se dogaja zdej v franciji, se z globalizacijo dogaja na celem svetu, samo da je strošek, ki jo manjšina  bogatih plačuje za držanje večine  nekonoristnosti, manjši, ker so drugje koristni od nekoristnih  tud teritirilano ločeni. V bistvu pa gre za isto: nekoristnosti na  oborobju pariza ali ljubljane ni nč lažje prenašat kot na robu sahare. Folk beži iz juga na sever, iz podeželja v predmestje    pred nekoristnostjo bolj kot  pred revščino, zato mu je brez veze očitat nehvaležnost za dnar, s katerim se ga drži  sicer nad pragom  revšine, a v nekoristnosti.    


Titud, mislim, da je za vse njih v Evropi dovolj dela. Seveda  bo to delo, ki ga razviti svet seli npr. na Kitajsko, ob tem, da bodo plače iste, zahtevana kvaliteta in storilnost pa ista.

Stvar je več kot preprosta. Rešitev je edino v izobraževanju. Očitno pa so se nekateri ljudje naučili, da lahko za svojo rit poskrbijo tudi drugače kot z delom in izobraževanjem. Namreč z revolucijami  v smislu vzemi tam kjer je.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 14:37:09

Iz Francije so se nemiri razširili po evropskih mestih, saj so o požigih avtomobilov poročali iz Berlina in Bruslja. (TTX, stran 141)

Sedaj se samo postavlja vprašanje, a je to dobro za Semoličeve sindikate ali za vlado JJ, posebej, če bi se nemiri razmahnili še po vsej preostali Evropi.

Socialna Evropa poka po šivih.

Ali bo tudi Evropski socializem padal kot domine, tako kot je vzhodnoevropski komunizem leta 1990 in bo končno prišlo do spoznanja, da je končno potrebno uvesti nek zdrav "kapitalizem".

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 14:41:21


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 12:18:38:
  (ko smo ravno pri socialni pravičnosti, jaz sem zato, da se na primer odkupi od Italije Sicilijo ali pa od Avstralije Tasmanijo in se tja izvozi vse socialne pravičnike, resnični invalidi, mentalno retardirani, resnične samohranilke lahko ostanejo doma. Potem pa naj socialni pravičniki med seboj zganjajo socialno pravičnost. - za nakup otoka sem pripravljena dati vse prihranke)


Ker je Bamby skoraj podobno idejo sprožil že pred meseci, ki pa ni naletela na navdušenje in omembe vreden odziv:


Quote:
Predlagam najboljšo rešitev:

Prenehanje financiranja RTV iz državnega proračuna, naj ga financira kar "civilna" družba.

Prenehanje obvezne mesečne naročnine za gledalce televizije.

Naj živi POPTVSLO

Enako naj velja tudi za gospodarstvo.

Kdor pa si želi spet nazaj v socializem mu predlagam naj si skupaj s somišleniki kupi ozemlje in na njem ustanovi zaprto skupnost, kjer pa se boste seveda sami financirali s svojim in ne tujim delom. Svoje šolstvo, svoje zdravstvo svoja sociala itd, brez denarja grdih kapitalistov in podobnih izkoriščevalcev tega sveta. Skratka idealen kibuc za idealne socialiste.

Pa da potem vidimo kako uspešna bo ta vaša "idealna" družba enako mislečih v vsem in v vsej svoji socialni demagogiji in kdo bo komu prej pošiljal “pakete preživetja”, ali “kapitalisti”  socialistom ali obratno.


Potem boste morda opazili, da socialna država ni isto kot socializem in, da mora biti dobra socialna država tudi uspešna t.i. "grda" kapitalistična država (torej taka, ki je Bamby nikjer več ne vidi in očitno živi samo še v očeh in fantaziji "TA PRAVIH".


... mi je sedaj tejko odprl oči in me prepričal, da sem zahteval mnogo, mnogo, mnogo premnogo.


t wrote on 07.11.2005 at 12:39:54:
 ... Sem takoj za. - Ti kar dvigni svoje prihranke in povej, kje se dobiva, lahko boš prva, ki bo prispevala za otok (če ne bo dovolj pa lahko narediva kar mesečni trajnik), ker imaš pa najbrž tudi veliko istomislečih bi kar tebe zadolžil za pobiranje na tvojem sektorju. uživajte!


Namreč teza, da bi si socialni “pravičneži” sami kupili prostor je sicer Bambyju nekaj samo po sebi umevnega vendar ne upošteva socialno”pravičniške” duše.
In to je lepo videti tudi iz zgornjega tejkotovega posta. Kaj pove:

#1 To, da bi tejko kaj takega izvedel samo, če bi mu to plačali drugi.

#2 To, da si želi denar vnaprej, ne da bi imel tisti, ki prispeva vpogled in kontrolo v kakšne namene se denar, ki naj bi bil namenjen za dobrobit socialnega podpiranca uporablja.

#3 To, da si želi socialni “pravičnež” tejko, da bi tisti, ki mu prispeva to počel kar preko trajnika ali bolje kar preko uzakonjenega “befela”. Še najbolje, da bi mu prinesel denar kar na dom, da mu ne bi bilo potrebno dvigati svojo leno rit na mukotrpno pot do banke.

#4 To, da bi vse procese pridobivanja pomoči vodili tisti, ki prejemajo pomoč.

#5 To, da bi tejko denar porabil za kaj drugega (npr. za nakup trave), kot pa za nakup otoka.

Evo s tem svojim prispevkom je tejko dokazal, da je čistokrvni Titov omladinec in “valilec”  sabotinskih kamnov in, da s tem že kar pretirava saj je že Edvard Kardelj rekel:

“Sreče vam ne more dati niti partija, niti država srečo si mora vsakdo najti sam”

Kaj je bil celo Edvard Kardelj bolj napreden od današnjih socialističnih “pravičnežev”? Bamby je lansko leto pod temo “Oktobrska revolucija” postavil tezo, da je bil to trenutek, ko so se celo komunisti zavedli, da so njihove ideje blodnja, da so obupali in so skušali krivdo za to, da niso uspeli popeljati svoje ovčice v obljubljeni raj zvaliti kar na svoje ovčice. Današnji socialni “pravičneži” pa bi radi kolo zgodovine zopet zavrteli nazaj.

Sedaj je jasno, da bo potrebno tak otok kar kupiti, ker za kaj takega borci za socialno pravičnost nimajo denarja in volje. Verjetno bi bila to najcenejša varianta.

Toda, kar se zdi enostavno je v resnici komplicirano:

Ker en tak otok že obstaja in se imenuje Kuba. In kaj ko iz tistega rajskega otoka ljudje množično bežijo v grdo Ameriko, v obratni smeri pa ni opaziti nikakršnega tovrstnega prometa. Torej je pričakovati, da tudi, če jim vse podariš na krožnik, bi socialni “pravičneži”, tudi tisti svoj rajski otok kmalu bankrotirali in se začeli vračati v “grdi, gnili izkoriščevalski” kapitalizem. Kakorkoli se obrneš vedno imaš rit zadaj in socialističnega “pravičneža” pred vrati z obrnjenim klobukom v roki.

Živeti s socialističnimi “pravičneži”je enako kot živeti AIDS-om.

Socializem uničuje bolj kot vojna.

Smrt socializmu, svoboda narodu.

Amen.
;D

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 07.11.2005 at 14:56:17


Toni_Zamene wrote on 07.11.2005 at 14:22:36:
Titud, mislim, da je za vse njih v Evropi dovolj dela. Seveda  bo to delo, ki ga razviti svet seli npr. na Kitajsko, ob tem, da bodo plače iste, zahtevana kvaliteta in storilnost pa ista.

Stvar je več kot preprosta. Rešitev je edino v izobraževanju. Očitno pa so se nekateri ljudje naučili, da lahko za svojo rit poskrbijo tudi drugače kot z delom in izobraževanjem. Namreč z revolucijami  v smislu vzemi tam kjer je.


Povsod je dovolj dela, ne samo v Evropi, a ga je gledano skozi globalno prizmo produktivnosti  nekoristno ali celo škodljivo opravljat, zato je boljš palčevat nekoristnost.  

Po moje je uničevalska objestnost oblika izražanja kreativnosti in s tem neka sicer  sprevržena oblika ustvarjanja občutka  koristnosti  skozi upor in ne oblika  prilaščanja tuje lastnine ali celo oblika izražanja  revolicionarnega trenja.  

Izobraževanje je tud pr nas vse bolj oblika potiskanja mladih  na stranski tir za čim dlje časa in s tem oblika sociale. Mladih se ne da več frabat, da je šolanje  oblika odloga njihove socialne korsitnosti na kasnejši čas oz. oblika njihove lastne kapitalizacije, ki se jim bo kot nekaj koritnega aktiviralo  v prihodnosti z odlogom.  

Mladi, posebej potomci priseljencev,  so kreativni lahko  samo še v destruktivih subkulturah uličnih bandah in kvazi tradicionalističnih oblikah skupnosti, ki se sicer zgledujejo po prvotnih skupnostih, od koder izhajao njihove predniki, a so v novih okoljih nefunkcionalne, v prvotnih pa itak ne obstajo več.  


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 07.11.2005 at 15:20:22


Bamby wrote on 07.11.2005 at 14:41:21:
Ker en tak otok že obstaja in se imenuje Kuba. In kaj ko iz tistega rajskega otoka ljudje množično bežijo v grdo Ameriko, v obratni smeri pa ni opaziti nikakršnega tovrstnega prometa. Torej je pričakovati, da tudi, če jim vse podariš na krožnik, bi socialni “pravičneži”, tudi tisti svoj rajski otok kmalu bankrotirali in se začeli vračati v “grdi, gnili izkoriščevalski” kapitalizem. Kakorkoli se obrneš vedno imaš rit zadaj in socialističnega “pravičneža” pred vrati z obrnjenim klobukom v roki.


vsi tisti, ki so že bili na Kubi vedo povedati, da je tam prisoten "kapitalizem" v najbolj skrajni obliki.

Najbolj prodajano blago pa je seks, brez njega namreč tudi kubanskega turizma ne bi bilo.

Če se navežem na dr. Ruglja, ki ga btw. spoštuje celo tenejko, je v svoji knjigi (mislim da gre za Dramatično pot), analiziral vso perverzijo socializma oz. njegovih voditeljev kot sta Marks, Stalin in Tito.

Napisal pa je še eno zelo zanimivo misel, "revolucije" se gredo zmeraj nevkoreninjeni moški. To pomeni v besednjaku Ruglja, da gre za moške, ki si niso sposobni ustvariti sekundarne družine in jim libido seka ven drugje.

Tako da, tejko želim ti iz srca, en kvalitetni ...  ;)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 07.11.2005 at 15:24:43


titud wrote on 07.11.2005 at 14:56:17:
Mladi, posebej potomci priseljencev,  so kreativni lahko  samo še v destruktivih subkulturah uličnih bandah in kvazi tradicionalističnih oblikah skupnosti, ki se sicer zgledujejo po prvotnih skupnostih, od koder izhajao njihove predniki, a so v novih okoljih nefunkcionalne, v prvotnih pa itak ne obstajo več.  


o kreativnosti priseljencev se sicer strinajm do točke, ko so le ti priseljenci pripravljeni biti kreativni.

Zanimivo je kako se je "priseljenska kreativnost! manifestirala v družini moje cimre v Bruslju. Dekle je prišlo iz družine z večimi otroci. Dekleta so imela vsa univerzitetno izobrazbo (oz. so bila v zaključevanju kakšne fakultete), moški potomci iste družine so imeli komajda končano OŠ.

Nasilništvo pa za moje pojme presega, pojem kreativnost (razen seveda, če se na Metelkovi niso spomnili nove zvrsti uporabne umetnosti, ki konkurira umetnosti modropobarvanih plehantih lop)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Iga on 07.11.2005 at 15:32:40


Bamby wrote on 07.11.2005 at 14:41:21:
Ker en tak otok že obstaja in se imenuje Kuba. In kaj ko iz tistega rajskega otoka ljudje množično bežijo v grdo Ameriko, v obratni smeri pa ni opaziti nikakršnega tovrstnega prometa. Torej je pričakovati, da tudi, če jim vse podariš na krožnik, bi socialni “pravičneži”, tudi tisti svoj rajski otok kmalu bankrotirali in se začeli vračati v “grdi, gnili izkoriščevalski” kapitalizem. Kakorkoli se obrneš vedno imaš rit zadaj in socialističnega “pravičneža” pred vrati z obrnjenim klobukom v roki.


Seveda jih Amerika sprejme z odprtimi rokami in v trenutku imajo zagarantirano zdravstveno varstvo, dobijo stanovanje, lepe službe, vse pravice v ahhh in ohhhh ameriški družbi.

Živela, ZDA...

Bamby, stopi ven iz svoje zaplankanosti.



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Iga on 07.11.2005 at 15:34:14

Izgredi v Franciji terjali prvo življenje

(STA) PARIZ - Izgredi, ki že enajst dni pretresajo francoska mesta, so terjali prvo smrtno žrtev. Poškodbam je namreč v bolnišnici podlegel 61-letni moški, ki ga je, ko se je pred svojim stanovanjem v predmestju Pariza pogovarjal s sosedom, v petek zvečer pretepel nek mladenič, je povedala njegova soproga.

Od začetka izgredov pred enajstimi dnevi je bilo po podatkih policije v več francoskih mestih skupno ranjenih 77 policistov in 31 gasilcev, uničenih pa 4700 avtomobilov in aretiranih 1220 izgrednikov.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 07.11.2005 at 15:38:10


Bamby wrote on 07.11.2005 at 14:37:09:
Iz Francije so se nemiri razširili po evropskih mestih, saj so o požigih avtomobilov poročali iz Berlina in Bruslja. (TTX, stran 141)

Sedaj se samo postavlja vprašanje, a je to dobro za Semoličeve sindikate ali za vlado JJ, posebej, če bi se nemiri razmahnili še po vsej preostali Evropi.

Socialna Evropa poka po šivih.

Ali bo tudi Evropski socializem padal kot domine, tako kot je vzhodnoevropski komunizem leta 1990 in bo končno prišlo do spoznanja, da je končno potrebno uvesti nek zdrav "kapitalizem".


Sociala in socializem nimata  kljub enakemu korenu nč skupnega.  Socializem ni nobena masovna sociala v obliki socialne države ali naddržavne skupnosti, amapak kapitalizmu alternativna oblika skupnosti, v kateri vsak opravlja sebi in hkrati celotni skupnosti koristno delo. Tud ni nobena oblika prisilne  kolektivizacije ali prostovljnega ali zmanipuliranega žrtvovanja za neuresnićljive ideale  ampak pragmatična  oblika  samuresničevanja posameznika skozi delo. Nedelo je ravno tako kod  odtujeno delo obliko samoutujitve, zato   v socializmu sociala ni vrednota, ki bi se je postavljala nad druge. Ta vrednota je  kvečjemu solidarnost,  zato je  socializem globalno dost bolj zdrav  sistem kot kapitalizem.  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 07.11.2005 at 15:48:03


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 15:24:43:
o kreativnosti priseljencev se sicer strinajm do točke, ko so le ti priseljenci pripravljeni biti kreativni.

Zanimivo je kako se je "priseljenska kreativnost! manifestirala v družini moje cimre v Bruslju. Dekle je prišlo iz družine z večimi otroci. Dekleta so imela vsa univerzitetno izobrazbo (oz. so bila v zaključevanju kakšne fakultete), moški potomci iste družine so imeli komajda končano OŠ.

Nasilništvo pa za moje pojme presega, pojem kreativnost (razen seveda, če se na Metelkovi niso spomnili nove zvrsti uporabne umetnosti, ki konkurira umetnosti modropobarvanih plehantih lop)


Nasilništvo je danes danes najbolj razširjena oblika kreativnosti. Tako delo kot nedelo  sta  samo sofisticirani obliki strukturtnega nasilja, ki ga  po obsegu in moči destruktivne kreativnosti  sploh ni mogoče primerjat s katerokoli obliko pouličnega nasilja.    

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 16:03:11


t wrote on 07.11.2005 at 13:33:07:
Obstaja razlika med širjenjem vsebin in prisvajanjem - sinjeoka je kradla, ker je kopirala, brez da bi povedala od koga je vzela. Toda tega četrpismeni še niste jemali - najbrž je izven dometa vaših sposobnosti.



No, to sva pa že pred časom razčistila, da sem jaz polpismen/četrtpismen, ti tejko pa, da si nepismen.

Ne reče se: "brez, da bi",  ampak je pravilno: "ne, da bi".

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 16:05:41


wrote on 07.11.2005 at 15:32:40:
Seveda jih Amerika sprejme z odprtimi rokami in v trenutku imajo zagarantirano zdravstveno varstvo, dobijo stanovanje, lepe službe, vse pravice v ahhh in ohhhh ameriški družbi.

Živela, ZDA...

Bamby, stopi ven iz svoje zaplankanosti.




Ti francoski izgredniki vsi živijo v socialnih stanovanjih in večina, ki ni zaposlena dobiva socialno podporo. V Ameriki pa lahko z lahkoto najame  stanovanje vsak, ki vsaj pere avtomobile v kakšni avtopralnici, če se mu seveda da. Opaziš razliko?
Torej se je tudi ta tvoja teza znašla na drugi strani plank Bambyjeve zaplankanosti.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 16:09:08


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 15:20:22:
 Napisal pa je še eno zelo zanimivo misel, "revolucije" se gredo zmeraj nevkoreninjeni moški. To pomeni v besednjaku Ruglja, da gre za moške, ki si niso sposobni ustvariti sekundarne družine in jim libido seka ven drugje.

Tako da, tejko želim ti iz srca, en kvalitetni ...  ;)



Glede na Ruglja, to pri tejkotu že po definiciji ni mogoče, namreč en kvalitetni ...  ;)

Že nekaj časa imam tudi jaz občutek, da se tejko obnaša kot zavistna zavrnjena nevesta. In vedno bolj se mi tudi zdi, da ga je zavrnila ravno sinjeoka. (kar je bila (če) odlična poteza)

Bamby zmerno škodoželjna opravljiva branjevka  ;D

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 16:49:12


titud wrote on 07.11.2005 at 15:38:10:
 Sociala in socializem nimata  kljub enakemu korenu nč skupnega




Česar se pa prav dobro zavedam in bi bilo dobro, da bi se tega zavedali tudi drugi na tem forumu in izven njega. To sem poudaril pod to temo, kar si seveda “namenoma” spregledal:

“Potem boste morda opazili, da socialna država ni isto kot socializem ...”


#1 Napisal sem socializem zato, ker sem hotel s tem karikiranjem poudariti napačno pot Evrope in ker se Evropa vse bolj približuje tej obliki družbenega sistema. Obešati se na take stvari nima smisla, ker končno tudi socializem ni mogel in ne more  delovati brez kapitala. V bistvu ne more brez kapitala delovati noben družbeni (ekonomski) sistem.In tudi ne brez KAPITALISTOV.
Tako, da kmalu lahko prideš na nivo, ko se lahko vprašaš ali ni neka deklarirano kapitalistična država postala že bolj socialistična, kot je kapitalistična neka druga deklarirano socialistična država.

#2 Termin “Socializem” je bil umetno ustvarjen (govorim za okolje realnega socializma), to je bil v bistvu obup komunistov, ko so videli, da ne bodo mogli takoj zgraditi komunizma in so si zato izmislili termin “socializem”. Tega se je zavedal tudi Marx in je uporabljal ta termin in že pred Marxom so ga uporabljali.

Označili so ga kot vmesno stopnjo, do dokončnega prehoda v komunizem. Bistvo te “vmesne” faze pa je bilo, da se ni nikdar končala in je tudi jasno, da se ne bi nikdar končala. Temu so slovenski komunisti rekli: “Revolucija se še ni končala in še traja”, beri bo večno trajala. Tu bi samo še pripomnil, da je nihče (revolucije) od visokih slovenskih komunistov še ni preklical, torej lahko to jemljemo kot resno opozorilo, da še vedno traja samo v bolj prikriti obliki prikritih komunistov. Že kot 7 letnemu otroku, ko sem dobival prve indoktrinacije socialističnega šolstva se mi je to zdela utopija.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 17:01:45


Bamby wrote on 07.11.2005 at 16:03:11:
No, to sva pa že pred časom razčistila, da sem jaz polpismen/četrtpismen, ti tejko pa, da si nepismen.

Ne reče se: "brez da bi",  ampak je pravilno: "ne, da bi".



To je samo vprašanje sloga - očitno ena od redkih stvari, katero si si zapomnil (spet seveda samo na pol) in še ena od tistih stvari, s katerimi so nas morile učiteljice, brez da bi pomislile na, kaj počnejo (problem četrpismenih učiteljic, ki proizvajajo četrpismene bambije). Obe različici sta pravilni, le da je "brez, da bi" nekoliko oblatena s strani puristične struje, češ da je to bolj pogovorna varijanta - vendar pa je to svet pogovorov, ne pa svet slavističnih puristov, ki so se zaprisegli knjižni slovenščini.


Sicer pa si lahko vtipkaš v googla:

http://www.google.com/search?q=%22brez,+da+bi%22&hl=en&hs=gwS&lr=&client=firefox-a&rls=org.mozilla:en-US:official&start=0&sa=N

(glede na tvojo četrtpismenost sem to storil jaz in izkazalo se je, da je ta besedna zveza najdena kar 16 300 krat)




uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 17:14:01


t wrote on 07.11.2005 at 17:01:45:
To je samo vprašanje sloga - očitno ena od redkih stvari, katero si si zapomnil (spet seveda samo na pol) in še ena od tistih stvari, s katerimi so nas morile učiteljice, brez da bi pomislile na, kaj počnejo (problem četrpismenih učiteljic, ki proizvajajo četrpismene bambije).



No, točno to sem pričakoval, ker mi je to pred časom povedala soseda, znana profesorica za naš jezik, ki nas neprestano vneto popravlja. Oblika, ki jo uporabljaš je milo rečeno grda, tudi če se pojavlja milijonkrat.

Kar se pa četrtpismenosti tiče.

Bolje je biti četrtpismen, tako kot je to Bamby, kot pa biti tako zelo neumen, kot je to tejko.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by X on 07.11.2005 at 17:28:50

Oh, fantje in dekleta, kako ste čudoviti... ;D ;D

Nekdo se je pred kratkim spraševal, kaj se je zgodilo s forumom, da je tako mrtev. Očitno še ni bil tako dolgo na forumu, da bi poznal cikel - lajanje, žalitve, grizenje in nato umik vsak na svojo stran, da si malce zližejo rane. To je obdobje t.i. navideznega mira. Takoj ko se rane zacelijo, pa gremo jovo na novo. t in sinjekoka si delata masturb, masturb, masturb, bambyskače naokoli kot Veliki Slavist v svetem prepričanju kako efektivno zna zabijat ljudi, bp, ki to tudi resnično zna, gape s svojim nepovezanim & neskončnim brbljanjem, titud kot glas mirnega razuma, ki ga (skoraj) nihče ne sliši, X kot predstavnik velike večine lurkerskih voajerjev, ki se ob vsem tem prav fino naslajajo, itd.

Pa naj še kdo reče, da forum ne živi... :) :) Vse je tako, kot mora biti - one big happy family...

Mislim, da je čas zrel za kak vseforumski piknik, he he...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 07.11.2005 at 18:41:19


titud wrote on 07.11.2005 at 15:48:03:
Nasilništvo je danes danes najbolj razširjena oblika kreativnosti. Tako delo kot nedelo  sta  samo sofisticirani obliki strukturtnega nasilja, ki ga  po obsegu in moči destruktivne kreativnosti  sploh ni mogoče primerjat s katerokoli obliko pouličnega nasilja.    



Problem v Franciji je po osnovi rasistične narave, saj po večini protestira ekipa iz druge ali tretje generacije priseljencev, ki se počutijo zapostavljene drugorazredne državljane - so neke vrste naši čapci, s tem poudarkom, da ekipca skorajda nima šans do neke resne izobrazbe, skensla jih namreč nekje na sredini - poleg tega, da imajo že v štartu šibkejšo materialno podlago.

Je pa nekaj res značilnega na nasilju - je precej privlačno v smislu krožnega vrtinca: ko si enkrat znotraj je težko izstopiti, še posebej, če so v igri huliganske masovke.

Ama kakor je čutiti, je osnovni problem v tem, da jih nihče ne jemlje resno - na istem nivoju, temveč so povečini tretirani kot nižja kasta (kar naj bi bili njihovi starši še pripravljeni požreti, njim pa to ne gre). Paradoks je seveda v tem, da s svojimi akcijami to tudi dokazujejo, saj uničujejo predvsem samim sebi in svojim ljudem okrog njih, poleg tega pa nihče ne ve jasno, kaj bi sploh radi.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bamby on 07.11.2005 at 18:44:20


X wrote on 07.11.2005 at 17:28:50:
... bambyskače naokoli kot Veliki Slavist v svetem prepričanju kako efektivno zna zabijat ljudi …


Aha, to sveto prepričanje si videl v kavni usedlini svojega kofetka. Napovedovanje je značilna lastnost socialističnih vizionarjev.


X wrote on 07.11.2005 at 17:28:50:
X kot predstavnik velike večine lurkerskih voajerjev, ki se ob vsem tem prav fino naslajajo


Tole je pa precej blizu temu kar je ocenjevala sinjeoka:


sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 15:20:22:
To pomeni v besednjaku Ruglja, da gre za moške, ki si niso sposobni ustvariti sekundarne družine in jim libido seka ven drugje.


Voajerje je Rugelj  označil  za mamine sinčke in masturbatorje.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by X on 07.11.2005 at 19:07:12

He he he, Bamby, hvala, ker potrjuješ vse, kar sem napisal v svojem prejšnjem postu.  ;D ;D


Bamby wrote on 07.11.2005 at 18:44:20:
Voajerje je Rugelj  označil  za mamine sinčke in masturbatorje.


Predvidevam, da bi se ob tem moral ful zasekirat.

*X se skuša, Bambyju na uslugo, ful zasekirat*

Nghhh, nnnghhhh....


Nope, ne gre. Se vidi da nisem s srcem pri stvari. ;D

Keep trying, though.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 07.11.2005 at 20:36:25


Bamby wrote on 07.11.2005 at 16:49:12:
#1 Napisal sem socializem zato, ker sem hotel s tem karikiranjem poudariti napačno pot Evrope in ker se Evropa vse bolj približuje tej obliki družbenega sistema. Obešati se na take stvari nima smisla, ker končno tudi socializem ni mogel in ne more  delovati brez kapitala. V bistvu ne more brez kapitala delovati noben družbeni (ekonomski) sistem.In tudi ne brez KAPITALISTOV.
Tako, da kmalu lahko prideš na nivo, ko se lahko vprašaš ali ni neka deklarirano kapitalistična država postala že bolj socialistična, kot je kapitalistična neka druga deklarirano socialistična država.

#2 Termin “Socializem” je bil umetno ustvarjen (govorim za okolje realnega socializma), to je bil v bistvu obup komunistov, ko so videli, da ne bodo mogli takoj zgraditi komunizma in so si zato izmislili termin “socializem”. Tega se je zavedal tudi Marx in je uporabljal ta termin in že pred Marxom so ga uporabljali.

Označili so ga kot vmesno stopnjo, do dokončnega prehoda v komunizem. Bistvo te “vmesne” faze pa je bilo, da se ni nikdar končala in je tudi jasno, da se ne bi nikdar končala. Temu so slovenski komunisti rekli: “Revolucija se še ni končala in še traja”, beri bo večno trajala. Tu bi samo še pripomnil, da je nihče (revolucije) od visokih slovenskih komunistov še ni preklical, torej lahko to jemljemo kot resno opozorilo, da še vedno traja samo v bolj prikriti obliki prikritih komunistov. Že kot 7 letnemu otroku, ko sem dobival prve indoktrinacije socialističnega šolstva se mi je to zdela utopija.


Srnica, glede na tvojo sposobnost vpogleda v  socializem v svoji realni zgodovinski   obliki   bi pričakoval, da boš sposoben podobnega vpogleda  tud v  realkapitalizem.


Maš prov, da je  ekonomsko gonilo  tako realsocializma kot realkapitalizma kapital, a je treba hkati vedet,  da je v obeh primerih   lastništvo  kapitala razredno (odvisno od tega, kater razred si prilašča državo). Kapital je  torej lahko gonilo ekonomije le, če je družba razredna, sam po seb pa je mrtu.    Kolikor zasledujem novodobno pojmovanje kapitalizma,  si ga idelogi tipa tomaž štih zamišljao ne kot razredno ampak kot  brezrazredno družbo samih mikro  lastnikov kapitala, kar je intelektualni približek vreden   kardelja, ki si je   socializem  omislil kot brezrazredno družbo samih  samoupravljalcev.  A te je res treba opominjat, kako v prazno začne lavfat   privatni/družbeni kapital v tako brezrazrzredno pojmovanih družbah in kakšna nizkotna  sranja začenejo futrat  kapitalski pogon (tako socialističnega kot kapitalističnega), ko ta začne zgubljat trdno razredno strukturo (od nacionalističnih do rasističnih, od  religioznih do kulturnih tipa huntigtonovega spopada civilizacij...)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 07.11.2005 at 22:33:18

;D

t wrote on 07.11.2005 at 10:12:00:
tu se kaže tudi kratkovidnost naših "reformatorjev", ki so prepričani, da ribe vedno bodo in da bolj ko bomo lovili ribe, več jih bomo (vedno??) ujeli.

dobr si reku ...





sinjeoka wrote on 07.11.2005 at 12:18:38:
jaz sem zato, da se na primer odkupi od Italije Sicilijo ali pa od Avstralije Tasmanijo in se tja izvozi vse socialne pravičnike, resnični invalidi, mentalno retardirani, resnične samohranilke lahko ostanejo doma

sm te že zanč hotu povprašat ... rang ... kdo bo pa določu kdo je resnični invalid, kdo je resnično mentalno retardiran in kdo npr resnično samohranilka?
(al se to že kr samo po sebi ve?)

če jest kej razumem tanajresničnejše probleme v sociali, je to natanko to - kdo si zasluži pomoč, kako to ugotovit, kako to pravično določt?
frdrmore ... a niso oni (hendikepirani) dodatno hendikepirani že samo s tem, ko morajo dokazovat da so hendikepirani ...


skoz ta aspekt, bi blo resnično pametno univerzalizirat pomoč - na temo utd ali dd; ne pa tolk davke, flatirat, saj oni u bistvu sploh ne bojo flatirani (bo alko še vedno dodatno obdavčen ipd) ... to zame ni flat in ni simpl za zračunat ... to ni enotna stopnja, ampk jih je več, glih tko kt jih je blo do zdej ... tud plače niso flet, ampak so še kr proporcionalno obdavčene ... tko da mi to ne gre glih skupi ...



t wrote on 07.11.2005 at 12:39:54:
Tisto, kar si naredila ni bila "kraja" temveč kar kraja, saj si pod svojim imenom objavila nekaj, kar ni bilo plod tvojega dela - torej si si prisvojila tekste od nekoga drugega.

dejansko ... jest sm že pomislu, da se je sinjeoka začela oglašat v tiskane medije ... in je nam dala ... pač ... v vednost ...



je močn text ... je pa vprašanje če zdrži
sploh v nekaterih aspektih ... sm mogu it prov independent medio vprašat kaj ona pravi in ker še nism bil zadovoljen, sm šu pogledat še na wikiweb
in je jasno

in ... jest mislm da pregovarjat se, al so krivi levi al desni, nekak nima veze, saj, dejstvo ostaja ... pariz gori; in to ni nič dobrega.

v kontextu reform ki se pri nas dogajajo je vzrok somewhat pomemben ... na neodvisnih medijih je vzrok jasno zapisan ...
otroc so se skril policajem, ki so jim hotl pregledat izkaznice, jih je ubil med skrivanjem ... 2 ... en je biu pa fejst narukan ...
pol se je u soboto zjutri zbralo 1000 ljudi ... ki tam živijo ...
župan je zahteval preiskavo dogodka, vsi so čakali notranjega ministra ... odziv je bil ... da je 400 anti-izgredniških policajev uletel na sceno ...
medtem ... še vedno v soboto ... pa je izzivanje policije preraslo v nezaslišan napad z dimnimi bombami na mošejo v kateri so v tistem času molile ženske (in njih zmerjanje ko so prihajale iz mošeje) ...

o tem, da bi ble trditve tega človeka resnične, se je treba vprašat, kje je zgubu ključni podatek?

se reče ...
čm it mal raziskat kako je blo kej z new orleansom, al bo tole zadost?



frdr ... mi je neomejeno zanimivo kakšen jezik uporablja model in z njim sinja ... koga kurca in predvsem koga zagovarja (rang new orleans bi mogu sam seb pomagat (lokalno); in da samo 3 dni porabt, da začet pomagat (federalno) je full mal u bistvu) ...
vse kar je pomembno so lastniki avtov, ki so zgorel in ki so jih pošteno oddelal, in prekleti levičarji k mladino pumpajo z bedarijami o svobodi, in prekleta manipulacija od prekletih levičarjev, ki so nas programiral že tisočletja, sam mi nismo šteknl ... in o super gnojnosti francije ki je hotla neki narest na temo tega kar je blo ... to o čemer govori model, flete, šole ipd;
problem pa je biu ker ljudi niso socializiral ampak so jih getioziral ... zakaj, je verjetn zanimivo vprašanje ... mislm ... zakaj so jim najprej vse to hotl dat (sej, roko na srce, to so provzaprov 'njihovi' državljani ... rang ... nism 100% ampak, se mi kr zdi (podobn kot VEM, da je na nizozemskem), da je več kot pol ljudi iz dežel, katerih ... kakosežereče ... so bli oni kolonialisti ... do ... ne glih dolg nazaj ...), zdej (že kr en cajta (according to guardian)) pa jim to vse odvzemajo ...
turki v nemčiji majo imho en drug status ... ti pa v franciji ... kwa pa wem no ...
*
no ... pravjo da so to verjetn posledice odpiranja vrat (na stežaj) v 60 in 70ih ... priseljencem iz severne afrike ...
slaba integracija ... treba popravt sistem ... pravjo ...
pa ... prepovedal so nošenje rut (pokrit obraz ... al neki) ... jih nosjo v znamenje protesta ...
valjda modeli (in modelke) nimajo služb ...
vse je interconnected ...
in turki isto ... 3 mio njih ... so pršli ko so nemci rabl (poceni) delovno silo ...
model (čist siv) pravi da oni so turke pripeljal da bi delal 3-4 leta, pol pa odšli nazaj (oni pa niso - itaq - kaj so pa tud misll)
*


skratka ... težko bi reku da mojstr ... libertarec laže ... lahko pa z lahkoto rečem, da manipulira s podatki ...
zakaj
bog ve
bi blo pa verjetn zanimivo zvedet ...
(lahko da je francija najblj 'socialna' država, pa to (itaq) še ne pomeni da bojo šefi pravilno usmerjal 'pomoč')




ja
rtvslo pa poptv
je blo zanč zanimivo, gledam dnevnjak, na tvslo in poslušam, da tm nekje bliz k je una mama umrla, nečakinja pa zbolela, za ptičjo gripo, mislm da u severni koreji, so oblasti prjavle, da bojo u bistvu one itak same začele izdelovat svojo verzijo tamifluja (da to tu mač kolk drag al neki) ampak da to niti nima tolk veze, za naj ljudje lepo uporabljajo kitajsko tradicionalno medicino, da naj skrbijo za svojo imunsko odpornost, naj se ne ubadajo s ptiči ... in da ne more bit panike take ...
pa sm reku, madona, kdaj bojo to pr nas na tv tkole jasno povedal ljudstvu ... ne tkole med novico iz kitajske vrinjeno ...
pa pol gledam unih zadnjih par minut pred osmo na popu .... vizita je bla ... in govorijo modeli da ameriški slamnik ... da cela trgada, da naravno zdravilce, da odpornost taka da t ine more noben virus nič. niti gripa, niti, niti
sm si mislu svoje ...
vi si pa mislte svoje ...




X wrote on 07.11.2005 at 17:28:50:
Oh, fantje in dekleta, kako ste čudoviti... ;D ;D
...
Pa naj še kdo reče, da forum ne živi... :) :) Vse je tako, kot mora biti - one big happy family...

Mislim, da je čas zrel za kak vseforumski piknik, he he...


;D

ja
se opravičujem za nepovezano in neskončno brbljanje;
ampak ;D , več nimam TOLK časa (tko kot včasih, da bi usako stvar zmogu sprot prebrat, sploh pa iz sebe spravt) in ko pišem misli, ki mi hodijo v glavo ob tem ko berem thread (kaj ste drugi povedal (in si mislm svoje)), včasih pozabm quotat na kaj se text nanaša, ponavad pa se mi sestav par reči skupi in pol zapišem, za to šteknt 'povezano', pa je treba
1. prebrat komplet thread
2. brat vsaj moje texte +/- 1 dan
tolk boste pa vojeurji že zmogl, da boste raziskal kar vas zanima
se opravičujem ponovno, vsem ki kdaj berete moje texte ...

boljš ne znam ... že za to porabm precej časa, katerega MORAM odtegnt drugim dejavnostim in predvsem osebnostim ... sm učeri 2 uri čitu indimedijo in wikipedijo ...

nočm nč (in nobenga) sodt (včasih mi pak ne rata - se opravičujem)
podatke pa lahko šeram, to sm si prslužu!
imho


drgač pa ... ker:
Misliš, da je čas zrel za kak vseforumski piknik, he he...
... ti lahko povem da nisi edini ...
tko da ...
zbiramo predloge?

si kandidat?
za uletet?

... Tole pa (ne bo) nič dobrega
;D



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by bp on 08.11.2005 at 09:49:03


t wrote on 07.11.2005 at 18:41:19:
Problem v Franciji je po osnovi rasistične narave, saj po večini protestira ekipa iz druge ali tretje generacije priseljencev, ki se počutijo zapostavljene drugorazredne državljane - so neke vrste naši čapci, s tem poudarkom, da ekipca skorajda nima šans do neke resne izobrazbe, skensla jih namreč nekje na sredini - poleg tega, da imajo že v štartu šibkejšo materialno podlago.
...
Ama kakor je čutiti, je osnovni problem v tem, da jih nihče ne jemlje resno - na istem nivoju, temveč so povečini tretirani kot nižja kasta (kar naj bi bili njihovi starši še pripravljeni požreti, njim pa to ne gre). Paradoks je seveda v tem, da s svojimi akcijami to tudi dokazujejo, saj uničujejo predvsem samim sebi in svojim ljudem okrog njih, poleg tega pa nihče ne ve jasno, kaj bi sploh radi.

Moj oče je mnenja, da se je tudi pri nas pojavila podobna subkultura, kot jo opisuješ tukaj, morda ne tako množično, ampak pravzaprav precej podobno francoski situaciji.
Parkrat mu je recimo uspelo pregnat mulce, ki so se spravljal zažgat kak kontejner, jih je uspel tudi prepoznat in pravi da gre navadno za drugo ali tretjo generacijo slabo integriranih priseljenskih družin, torej to, čemur v Ljubljani pravijo čapci. Tudi sicer pravi, da opaža pri marsikomu veliko jezo in nezadovoljstvo, ki jo je težko locirat na kakšen konkreten vzrok, morda še najlažje na lokalni rasizem oz. čefurstvo, ki so ga doživljali.

lp bp

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 08.11.2005 at 11:01:19


wrote on 08.11.2005 at 09:49:03:
Moj oče je mnenja, da se je tudi pri nas pojavila podobna subkultura, kot jo opisuješ tukaj, morda ne tako množično, ampak pravzaprav precej podobno francoski situaciji.
Parkrat mu je recimo uspelo pregnat mulce, ki so se spravljal zažgat kak kontejner, jih je uspel tudi prepoznat in pravi da gre navadno za drugo ali tretjo generacijo slabo integriranih priseljenskih družin, torej to, čemur v Ljubljani pravijo čapci. Tudi sicer pravi, da opaža pri marsikomu veliko jezo in nezadovoljstvo, ki jo je težko locirat na kakšen konkreten vzrok, morda še najlažje na lokalni rasizem oz. čefurstvo, ki so ga doživljali.

lp bp



tole razmišljanje bi morda držalo vodo ... ampak glede na to, da v firmi mojega očeta od cca50 zaposlenih sta samo tajnica in dva tehnika Slovenca, ostali pa so priseljenci različnih generacij iz nekoč bratskih republik. Povrh vsega pa sta celo očetov družbenika priseljenca druge generacije, imam pred sabo eno skupino ljudi, ki so se v slovensko družbo dobro integrirali in jim na kraj pameti ne hodi zažigati smetnjake, pa tudi jeze zaradi manjvrednostnega kompleksa "čapstva" ni v njih.

Poleg tega tvoj prispevek ne razlaga, zakajxse tudi pri otrocih slovenskih domorodcsv pojavlja kompleks "čapstva".

Problem "čapstva" oziroma frajerišenja, je vsaj po mojih opažanjih bolj kot na nacionalno identiteto, vezano na stopnjo zglajzanosti v šoli (s tem, da v šoli zglajzajo tudi razvajeni otroci zelo bogatih staršev)

Tako da več kot očitno edini in zadostni pogoj za uspešno integracijo v Slovensko družbo, ni samo "vseobsegajoče sprejemanje slovenske družbe", ampak tudi želja na drugi strani, da se v to družbo vklopi.


Glede prilike o ribah  ;D, očitno je bila dana prilika pretežka za intelektualni nivo gapeta ino tejkota. Toda če se že spustim na vajin nivo razmišljanja; če rib v rekah zamnjka, ničnega ulova kapitalistov ne moreta zaseči v imenu socialne pravičnosti, četudi prispevno stopnjo na ulov povišata na famoznih 100%. 100% od 0 rib je še vedno 0 rib. (pa da se ne bosta zapela za ribo, riba je metafora za kakršenkoli dohodek)

samohranilka, je ženska z otrokom, katerega oče ne prispeva ne finančnih prispevkov ne prispevkov v drugačni obliki (vzgoja, prisotnost, čustvena podpora, do ostalih materialnih oblik) v korist otroka.

Invalid je tisti, ki zaradi telesne okvare ne more opravljati nikakršne pridobitne dejavnosti (s prekvalifikacijo ali bez), kar z drugimi besedami pomeni, če se odkrije invalidsko upokojeni, ki dela na črno, mu status invalida in ugodnosti iz tega naslova prenehajo, za nazaj pa mora z obrestmi povrnit vse kar je iz tega naslova neupravičeno dobil.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by bp on 08.11.2005 at 11:48:35


sinjeoka wrote on 08.11.2005 at 11:01:19:
Poleg tega tvoj prispevek ne razlaga, zakajxse tudi pri otrocih slovenskih domorodcsv pojavlja kompleks "čapstva".

Se kar strinjam s tem, kar si napisala, bi dodal samo podatek, da je lep kup mulcev iz okolja v katerem sem rasel zaglajzalo v heroin. Par v alkoholizem, par pa v organiziran kriminal.

Razlika ali bo nekdo zaglajzal v droge, nesmiselno nasilje (kar je navadno potem peljalo tudi proti alkoholni odvisnosti) ali pa v kriminal, je po mojem predvsem v okolju in družbi (v pomenu kroga prijateljev), kako ta gleda na tovrstne pojave. Kolikor se spomnim, v določenih kulturnih mikro-okoljih droge niso sprejemljive, alkohol in nasilje pa je, drugod je ravno obratno.  Pri tretjih je važno samo imet velik avto.

lp bp

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 08.11.2005 at 12:57:59


wrote on 08.11.2005 at 11:48:35:
Se kar strinjam s tem, kar si napisala, bi dodal samo podatek, da je lep kup mulcev iz okolja v katerem sem rasel zaglajzalo v heroin. Par v alkoholizem, par pa v organiziran kriminal.

Razlika ali bo nekdo zaglajzal v droge, nesmiselno nasilje (kar je navadno potem peljalo tudi proti alkoholni odvisnosti) ali pa v kriminal, je po mojem predvsem v okolju in družbi (v pomenu kroga prijateljev), kako ta gleda na tovrstne pojave. Kolikor se spomnim, v določenih kulturnih mikro-okoljih droge niso sprejemljive, alkohol in nasilje pa je, drugod je ravno obratno.  Pri tretjih je važno samo imet velik avto.

lp bp


Ravno je bil pri nas en ameriški kulturolog, ki je zadnjih deset let iskal odgovor na vprašanje, zakaj je  v ameriški  družbi  tako prisotna kriminalizacija  mladih.  Je pogruntal, da  se folk od mladih počut tko ogrožene zarad lastnega  občutka brezishodnosti, ki ga majo  kot starejše generacije. Ker ta folk nima pozitivnega odnosa do lastne prihodnosti, ker si svojo prihodnost  predstavlja kot bližajočo katastrofo, pol  potomstvo, ki je v bistvu ta personalizirana prihodnost, deluje kot konkretna grožnja. Ker deluje kot grožnja, je  vsaka  njihova dejavnost sumljiva in  se jo v naprej kriminalizira.  Katastrofična pričakovanja  prihodnosti dobijo konkretne nosilce v mladih in  namest da bi bli do njih prijazni in prizanesljivi jih označmo za kriminalce že praktično v predšolskem obdobju. Ta sindrom je prisoten tud pri nas, v franciji pa  za zihr, tko da mladi z uničevanjem vsega okrog sebe  pravzaprav samo upravičujejo vnaprejšnja negativna pričakovanja starejših. Ker je v prisiljenskih skupnostih  zaradi tradicionlno večje rodnosti mladih praviloma več, se  zato na prav njih zgostijo pričakovanja o njihovi kriminallnosti, oni pa so ta pričakovanja tko kot vsi mladi  tud primorani uresničevat.    

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by leonarda on 08.11.2005 at 14:54:34


titud wrote on 08.11.2005 at 12:57:59:
Ravno je bil pri nas en ameriški kulturolog, ki je zadnjih deset let iskal odgovor na vprašanje, zakaj je  v ameriški  družbi  tako prisotna kriminalizacija  mladih.  Je pogruntal, da  se folk od mladih počut tko ogrožene zarad lastnega  občutka brezishodnosti, ki ga majo  kot starejše generacije. Ker ta folk nima pozitivnega odnosa do lastne prihodnosti, ker si svojo prihodnost  predstavlja kot bližajočo katastrofo, pol  potomstvo, ki je v bistvu ta personilzirana prihodnost, deluje kot konkretna grožnja. Ker deluje kot grožnja, je  vsaka  njihova dejavnost sumljiva in  se jo v naprej kriminalizira.  Katastrofična pričakovanja  prihodnosti dobijo konkretne nosilce v mladih in  namest da bi bli do njih prijazni in prizanesljivi jih označmo za kriminalce že praktično v predšolskem obdobju. Ta sindrom je prisoten tud pri nas, v farnciji pa  za zihr, tko da mladi z uničevanjem vsega okrog sebe  pravzaprav samo upravičujejo vnaprejšnja negativna pričakovanja starejših. Ker je v prisiljenskih skupnostih  zaradi tradicionlno večje rodnosti mladih praviloma več, se  zato na prav njih zgostijo pričakovanja o njihovi kriminallnosti, oni pa so ta pričakovanja tko kot vsi mladi  tud primorani uresničevat.    


To je pa dobr povedu.

Kako pa vid rešitev iz tega

Nej vam bo vsak trenutek čudovit!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 08.11.2005 at 15:20:29

Kolkr se spomnim iz intervjuja v predzadnji sobotni prilogi dela, vsaj v ameriki tud v  demokratih ne vid alternative. Clo nasprotno,  demokrate kritizira, da s s hitrimi/nepremišljenimi  reakcijami sami soustvarjajo katastrofične scenarje prihodnosti namest da bi naredili celovit/konsistenten/vizonarski odgovor na republikanski pragmatizem, ki za razliko od demokratkega temelji na dodelani strategiji. Tip je lawrence grossberg in je o tem problemu pravkar napsial knjigo.

Tko da alternativa je zihr lahko samo  strategija, ki bo pomenila trdno alternatitivo  občutju sedanje brezizhodnosti in katastrofičnemu slikanju  prihonosti  ter vzpostvla  prijaznost, prizanesljiovst in zaupanje v dobronamernost  mladih.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 08.11.2005 at 16:24:41


Bamby wrote on 07.11.2005 at 12:59:53:
"Širjenje vsebin s tega blogga je zaželjeno" Tomaž Štih

zaželeno

;)
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 08.11.2005 at 16:25:40


Bamby wrote on 07.11.2005 at 16:03:11:
Ne reče se: "brez, da bi",  ampak je pravilno: "ne, da bi".

Nak, petelinček, prav je: ne da bi, brez vejice vmes; je pa vejica vsekakor spredaj.

V stavku, ups, povedi, to izgleda npr. takole:

"Ne da bi vedel, ali je res ali pak ne, je druge prave vere učil."
"Govoričil je, ne da bi pravzaprav vedel, za kaj in kako gre."

In zapovrh vsega, mnogi to tudi v resnici počnejo; pomensko ...

;)
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 08.11.2005 at 16:40:26


Ma, prav tezko je brat Sinjeokina in tvoja pametnicenja ... Clovek kar zalosten postane.


Toni_Zamene wrote on 07.11.2005 at 14:22:36:
Titud, mislim, da je za vse njih v Evropi dovolj dela. Seveda  bo to delo, ki ga razviti svet seli npr. na Kitajsko, ob tem, da bodo plače iste, zahtevana kvaliteta in storilnost pa ista.

Stvar je več kot preprosta. Rešitev je edino v izobraževanju. Očitno pa so se nekateri ljudje naučili, da lahko za svojo rit poskrbijo tudi drugače kot z delom in izobraževanjem. Namreč z revolucijami  v smislu vzemi tam kjer je.

No, mocno dvomim, da je dovolj dela za vse, ki bi v Evropi (ali pa na svetu) zeleli delati, a z vso gotovostjo vem, da (v Franciji) dela premnogi ne dobijo zgolj zaradi nebele barve svoje koze, napacnega imena ali pa naslova, kjer zivijo, pa cetudi so tam rojeni in imajo "pravo" drzavljanstvo, pa cetudi so srednje/visoko izobrazeni, pa cetudi znajo in so marsikaj, kar njihov "pravi" sovrstnik ne oz. ni. A njihov "pravobarvni, cistokrvni prijatelj/sosolec" bo delo dobil takoj zatem, ko ga bodo "nepravemu" odklonili. In to traja ze desetletja ...

:(
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Rose on 08.11.2005 at 19:16:19


sinjeoka wrote on 08.11.2005 at 11:01:19:
samohranilka, je ženska z otrokom, katerega oče ne prispeva ne finančnih prispevkov ne prispevkov v drugačni obliki (vzgoja, prisotnost, čustvena podpora, do ostalih materialnih oblik) v korist otroka.


Ravno danes sem vidla en obrazec za znižano plačilo vrtca, kjer je prosilka napisala, da ima samski status.

Realnost je pa totalno drugačna. Formalno res da nista poročena, ampak lepo živita skupi in oče tut fajn zasluž, ampak ker nista poročena, formalni status prosilke omoča pridobitev znižanga plačila za vrtec.

Itak, valda, da je to treba tko izkoristit, če se že ponuja, sam se mi je zdel zanimiv, k sm tko naivna, da mi je šele danes posvetil kako je potrebno bit ležeren pri izpolnjevanju obrazcev.

Thought i'd share.

:)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 08.11.2005 at 20:22:30


t wrote on 07.11.2005 at 18:41:19:
Problem v Franciji je po osnovi rasistične narave, saj po večini protestira ekipa iz druge ali tretje generacije priseljencev, ki se počutijo zapostavljene drugorazredne državljane ...

... Ama kakor je čutiti, je osnovni problem v tem, da jih nihče ne jemlje resno - na istem nivoju, temveč so povečini tretirani kot nižja kasta (kar naj bi bili njihovi starši še pripravljeni požreti, njim pa to ne gre).


titud wrote on 07.11.2005 at 13:51:23:
Sociala se je franciji pa še marsikje drugje ( tam, kjer si to lahko privoščijo) zvedla na edino funkcijo: da  drži folk  v nekoristnosti. Ne vem,  kako je mogoče pričakovat, da  je za  nekoristnost  mogoče uvest trajni ekvivalent, socialo,  s katero jo je mogoče plačat.  Lahko je morda s finačnim nadomestilom za nekoristnost pričakovat od  nekaj ljudi  hvaležnost in ponižnost nekaj časa, zihr pa ne od vsega  folka ves čas. Od nekoga pričakovat, da je  lahko koristen edino na način, če da zavestno odpoveduje  svoji koristnoti, je zločin proti ćloveku, ki po moje legitimizira vsako obliko upora. Ne samo legitimizira, ampak ga naravnost kreira, saj se vsaka  oblika upora uporniku kaže kot edino možno koristno  dejanje, pa naj bo še tako destruktivno.

To kar se dogaja zdej v franciji, se z globalizacijo dogaja na celem svetu, samo da je strošek, ki jo manjšina  bogatih plačuje za držanje večine  nekonoristnosti, manjši, ker so drugje koristni od nekoristnih  tud teritirilano ločeni. V bistvu pa gre za isto: nekoristnosti na  oborobju pariza ali ljubljane ni nč lažje prenašat kot na robu sahare. Folk beži iz juga na sever, iz podeželja v predmestje    pred nekoristnostjo bolj kot  pred revščino, zato mu je brez veze očitat nehvaležnost za dnar, s katerim se ga drži  sicer nad pragom  revšine, a v nekoristnosti.    

Gornje je bistvo francoskih nemirov ... In močno drži, da gre - povzeto in prirejeno po Delovem članku - "za račun za desetletja krivic, ki razžirajo zanemarjena, pogosto getizirana predmestja, za vojno od vseh pozabljenih, ki nimajo česa izgubiti ..."

A močno upam, da bodo nemiri, predvsem pa protesti, vsaj malo zalegli. Glede na najnovejše obljube in plane francoske vlade, bo šlo nekaj truda in denarja za izboljšanje. Glede na to, da nemiri ne pojenjajo, se je vlada od obljub o "barvanu fasad socialnih stavb" že začela bolj konkretneje izražat in vidno koristnejše plane na plano dajat. Človek bi rekel, da naj protesti (brez uničevanja) še vsaj malo trajajo in se množijo, da bo bolj zaleglo za "od besed k dejanjem" in resnične spremembe.

A kaj, ko je najpočasnejše premike vedno in povsod zaznati predvsem v spreminjanju mentalitete večine ljudi oz. "čistokrvnih domorodcev" in njihovi naravnanosti do "ostalih in drugačnih". In to ne le v Franciji. Se lahko ozremo zgolj po domačem "dvorišču" ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 08.11.2005 at 22:33:41


ARS wrote on 08.11.2005 at 20:22:30:
A kaj, ko je najpočasnejše premike vedno in povsod zaznati predvsem v spreminjanju mentalitete večine ljudi oz. "čistokrvnih domorodcev" in njihovi naravnanosti do "ostalih in drugačnih". In to ne le v Franciji. Se lahko ozremo zgolj po domačem "dvorišču" ...



OK. Mularija se je pač razpizdila, ker jih pač ne jebejo ali pa jih preveč jebejo. (u bistvu je treba ločiti med socialno jebo - da pač ni dela... in jebat ga rasizem, ki pa je največkrat kar obojestranski: doslej so bili najhujši rasisti -  če odmislim Japonce - črnci)

Kar pa se kulture tiče, se tukaj nimam namena prilagajati kulturam, ki furajo nek svoj plemenski sistem.

Problem - če ga gledamo je tudi v tem, da se vse skupaj spravi na nivo boja kultur, kjer bo kakšen dvakrat pečen razlagal, da ga ne maram, ker je musliman (ne pomisli pa na to, da mu pridiga čoban iz Arabije). Ali pa, da naši musliti jamrajo, zakaj jih ne maramo, hkrati pa se jim ne da niti toliko potruditi, da bi eno najbolj dolgočasnih knjig, prevedli v Slovenščino (pa potem to počne Jelinčič).

U glavnem pa še vedno mislim, da države ne bi smele biti tolerantne do religij, ki imajo svoje šefe nekje drugje, pa naj bo to RKC ali pa musliti...

In jebiga - prilagaja se tisti, ki prihaja, če se ekipca še ni prilagodila, je zdaj zadnji čas, ker slej ko prej se lahko zgodi, da se bo začelo spraševati, kdo si, kaj si...

(zna biti, da tole v Franciji še začetek ni, resničen problem je pri vseh teh, ki so še vedno ostali na čobanskem sistemu - česar ekipci iz Francije najbrž ne moremo očitati - problem je v tem, kako je ekipca uletavala: najprej mož, nato družina ali žena: zato je del ekipce lahko ostal na isti čobanski mentaliteti, kot je bila (to je ženska, ki je ostala doma skupaj z otroci, ki jih je vzgajala - u bistvu se ta del družinice nikoli ni znebil svojega čobanstva), potem pa uletijo še kamelarski pridigarji iz Arabije...)

Dvorišče je lepo povedano - še posebej domače...


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 08.11.2005 at 23:52:29


t wrote on 08.11.2005 at 22:33:41:
Kar pa se kulture tiče, se tukaj nimam namena prilagajati kulturam, ki furajo nek svoj plemenski sistem.

Saj se ti ni treba prilagajat, sprejemal bi pa lahko ...  ;)

Za katerekoli prišleke je koristno (a še zdaleč ne nenaporno), če se prilagajajo novemu okolju oz. se do določene mere vedno morajo, a to še ne pomeni, da bi se morali v celoti "prilagoditi" in povsem spremeniti, vključno z npr. njihovimi morebitnimi "plemenskimi" navadami vred.

A prilagajanje kogarkoli, kadarkoli in kjerkoli, ter s tem povezano sobivanje "domorodcev" in "prišlekov" sta neskončno lažja in plodnejša, če je vmes spoštovanje (ki elementarno itak pritiče vsakomur) in sprejemanje morebitne drugačnosti. In tudi za te odnose velja, da je njihova kakovost odvisna od vložene "energije" obeh strani.

En Loesjev plakat je v letu 2004 glasil:
EU ENLARGEMENT
OF COURSE THERE IS ALWAYS THE DANGER OF FALLING IN LOVE WITH NEW COUNTRIES AND CULTURES

Ja, vedno obstaja možnost, da bomo vzljubil tisto, kar bomo novega spoznali; pa naj gre za karkoli ali pa kogarkoli. Ali pa da bodo umanjkali vsaj sovraštvo, prezir in negativna naravnanost ... da se bo zgodilo sprejemanje.

Za kakovostno sobivanje, pa kjerkoli,
:-*
ARS

PS: Mimogrede, Koran je že preveden v slovenščino.  ;)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 09.11.2005 at 07:22:59


ARS wrote on 08.11.2005 at 16:40:26:
Ma, prav tezko je brat Sinjeokina in tvoja pametnicenja ... Clovek kar zalosten postane.

No, mocno dvomim, da je dovolj dela za vse, ki bi v Evropi (ali pa na svetu) zeleli delati, a z vso gotovostjo vem, da (v Franciji) dela premnogi ne dobijo zgolj zaradi nebele barve svoje koze, napacnega imena ali pa naslova, kjer zivijo, pa cetudi so tam rojeni in imajo "pravo" drzavljanstvo, pa cetudi so srednje/visoko izobrazeni, pa cetudi znajo in so marsikaj, kar njihov "pravi" sovrstnik ne oz. ni. A njihov "pravobarvni, cistokrvni prijatelj/sosolec" bo delo dobil takoj zatem, ko ga bodo "nepravemu" odklonili. In to traja ze desetletja ...

:(
ARS


Zadnji čas je, da se ljudje pričnejo učiti, da človek ni in ne more biti povsod doma kamor pride.

Če pa tako misli, pa se pač mora  soočiti s tem lastnim prepričanjem.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 09.11.2005 at 07:59:34


t wrote on 08.11.2005 at 22:33:41:
OK. Mularija se je pač razpizdila, ker jih pač ne jebejo ali pa jih preveč jebejo. (u bistvu je treba ločiti med socialno jebo - da pač ni dela... in jebat ga rasizem, ki pa je največkrat kar obojestranski: doslej so bili najhujši rasisti -  če odmislim Japonce - črnci)

Kar pa se kulture tiče, se tukaj nimam namena prilagajati kulturam, ki furajo nek svoj plemenski sistem.

Problem - če ga gledamo je tudi v tem, da se vse skupaj spravi na nivo boja kultur, kjer bo kakšen dvakrat pečen razlagal, da ga ne maram, ker je musliman (ne pomisli pa na to, da mu pridiga čoban iz Arabije). Ali pa, da naši musliti jamrajo, zakaj jih ne maramo, hkrati pa se jim ne da niti toliko potruditi, da bi eno najbolj dolgočasnih knjig, prevedli v Slovenščino (pa potem to počne Jelinčič).

U glavnem pa še vedno mislim, da države ne bi smele biti tolerantne do religij, ki imajo svoje šefe nekje drugje, pa naj bo to RKC ali pa musliti...

In jebiga - prilagaja se tisti, ki prihaja, če se ekipca še ni prilagodila, je zdaj zadnji čas, ker slej ko prej se lahko zgodi, da se bo začelo spraševati, kdo si, kaj si...

(zna biti, da tole v Franciji še začetek ni, resničen problem je pri vseh teh, ki so še vedno ostali na čobanskem sistemu - česar ekipci iz Francije najbrž ne moremo očitati - problem je v tem, kako je ekipca uletavala: najprej mož, nato družina ali žena: zato je del ekipce lahko ostal na isti čobanski mentaliteti, kot je bila (to je ženska, ki je ostala doma skupaj z otroci, ki jih je vzgajala - u bistvu se ta del družinice nikoli ni znebil svojega čobanstva), potem pa uletijo še kamelarski pridigarji iz Arabije...)

Dvorišče je lepo povedano - še posebej domače...


uživajte!


T, manjka ti vpogled v to, da je folk v  državah, ki se soočajo z vdorom  plemen na njihohova dvorišča,  sam širil svoja dvorišča s pomočjo države na njihova plemenska ozemlja. Res da tega slovenci tega nismo počel neposredno, ampak smo večino blaga, ki smo ga prizvedli na lastnem ozemlju, naredl s pomočjo balkanskih plemen in ga  večino na teh ozemljih tud prodajal, tko da tud nam za domačijsko  zaplankanost preprosto zmanjka zgodovinske legitimnosti.

Toni, kje se komu začnejo meje lastnega dvorišča je v zgornjem kontekstu težko tako nedvoumno določit kot bi si človek morda želel.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 09.11.2005 at 08:28:46


ARS wrote on 08.11.2005 at 23:52:29:
Saj se ti ni treba prilagajat, sprejemal bi pa lahko ...  ;)

Za katerekoli prišleke je koristno (a še zdaleč ne nenaporno), če se prilagajajo novemu okolju oz. se do določene mere vedno morajo, a to še ne pomeni, da bi se morali v celoti "prilagoditi" in povsem spremeniti, vključno z npr. njihovimi morebitnimi "plemenskimi" navadami vred.

A prilagajanje kogarkoli, kadarkoli in kjerkoli, ter s tem povezano sobivanje "domorodcev" in "prišlekov" sta neskončno lažja in plodnejša, če je vmes spoštovanje (ki elementarno itak pritiče vsakomur) in sprejemanje morebitne drugačnosti. In tudi za te odnose velja, da je njihova kakovost odvisna od vložene "energije" obeh strani.


Je prevečkrat sprejemanje premočno povezano s  prilagajanjem - zato lahko govorimo kar o nekompatibilnosti. Osnovni problem je v tem, da se nihče ni pretirano ukvarjal s tem, kje so te meje.

Pri čobanih je, na primer, v navadi, da imajo dogovorjene poroke - to lahko sprejemam za čobane v čabanariji, tukaj pa tega ni več, ker je pač osebna svoboda višja vrednota kot klanovska pripadnost...

Potem obstajajo nekatere razlike v tem, kako se dojema (ne)enakost spolov, ki nikakor niso kompatibilne, niti za mene sprejemljive (u bistvu se boj kultur začne tukaj - na nivoju vrednot).

Problematična je tudi njihova religija, kjer jih še vedno vodijo ljudje, ki nimajo pojma, kako je tu ampak na vsak način poskušajo tudi tu ohranjati svoj sistem (tu nimajo druge izdire kot sekuliranost - njihovi duhovniki pa prihajajo tudi iz popolnoma nesekulariziranih držav).

Sprejemanje je precej problematičen pojem, ki prevečkrat vleče za sabo prilagajanje, zato je zame tam meja: z lahkoto sprejemam njihove običaje, nimam pa se jim namena niti malo prilagajati na svojem domačem dvorišču - tu veljajo moja pravila in moji običaji.


ARS wrote on 08.11.2005 at 23:52:29:
PS: Mimogrede, Koran je že preveden v slovenščino.  ;)


Vem, dvakrat - drugi prevod se še ni posušil ;)

(pa če ne bi bilo tega džumbusa, okrog muslimanov, se Jelinčič najbrž sploh ne bi lotil prevoda)


Toni_Zamene wrote on 09.11.2005 at 07:22:59:
Zadnji čas je, da se ljudje pričnejo učiti, da človek ni in ne more biti povsod doma kamor pride.

Če pa tako misli, pa se pač mora  soočiti s tem lastnim prepričanjem.



To je težko dopovedati nekomu, ki je nekje rojen in tam živi že vse svoje življenje...



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 09.11.2005 at 08:40:20


titud wrote on 09.11.2005 at 07:59:34:
T, manjka ti vpogled v to, da je folk v  državah, ki se soočajo z vdorom  plemen na njihohova dvorišča,  sam širil svoja dvorišča s pomočjo države na njihova plemenska ozemlja. Res da tega slovenci tega nismo počel neposredno, ampak smo večino blaga, ki smo ga prizvedli na lastnem ozemlju, naredl s pomočjo balkanskih plemen in ga  večino na teh ozemljih tud prodajal, tko da tud nam za domačijsko  zaplankanost preprosto zmanjka zgodovinske legitimnosti.



To načeloma nima nobene zveze, saj imamo dve različni domačijski zaplankanosti (našo in njihovo). Če stojimo pred vprašanjem mi ali oni, potem je jasno, da so oni tisti, ki se naj tu prilagajajo, namreč to, da so bili že od nekdaj zadaj jih v ničemer ne opravičuje, kvečjemu je lahko dobrodošel izgovor, vendar pa glede na to, da sprejemajo pridobitve naše kulture, sprejemajo gostoljubje našega prostora, potem morajo sprejeti tudi naš način življenja. Seveda jih v to nihče ne sili, zato lahko mirno spakirajo kufre in gredo nazaj v kraje, ki jim omogočajo njihovo domačijsko zaplankanost.

Sploh ne gre za zgodovino, temveč za življenjski prostor.


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 09.11.2005 at 08:52:55


t wrote on 09.11.2005 at 08:28:46:
 
 

To je težko dopovedati nekomu, ki je nekje rojen in tam živi že vse svoje življenje...



uživajte!


To je pa dediščina njihovih staršev in prastaršev. Življenje nikomur ne dopušča , da bi bil nedolžen. Kakršno koli kulturološko ali kozmopolitansko " blebetanje" nam tukaj kaj veliko ne pomaga. Življenje ima njemu lastne zakonitosti.

To kje se konča moje dvorišče in kje se prične dvorišče drugega ve vsak v sebi zdrav in pošten človek.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 09.11.2005 at 09:26:10


Toni_Zamene wrote on 09.11.2005 at 08:52:55:
To je pa dediščina njihovih staršev in prastaršev. Življenje nikomur ne dopušča , da bi bil nedolžen. Kakršno koli kulturološko ali kozmopolitansko " blebetanje" nam tukaj kaj veliko ne pomaga. Življenje ima njemu lastne zakonitosti.

To kje se konča moje dvorišče in kje se prične dvorišče drugega ve vsak v sebi zdrav in pošten človek.



Se strinjam - u bistvu gre za dvoje domačijskih zaplankanosti, lahko tudi znotraj ene in iste scene.

V francoskem primeru je to najbrž tudi stvar staršev, čeprav je hudo zajebano za mularijo, ki se pučuti francoze, hkrati jih pa večina ne jebe (po moje je to osnovni problem - ne pa recimo samo muslimanstvo po sebi).



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 09.11.2005 at 09:36:15


t wrote on 09.11.2005 at 09:26:10:
Se strinjam - u bistvu gre za dvoje domačijskih zaplankanosti, lahko tudi znotraj ene in iste scene.

V francoskem primeru je to najbrž tudi stvar staršev, čeprav je hudo zajebano za mularijo, ki se pučuti francoze, hkrati jih pa večina ne jebe (po moje je to osnovni problem - ne pa recimo samo muslimanstvo po sebi).



uživajte!


Kvaliteta in vrlina človeka je njegova sposobnost modrega presojanja in daljnovidnost.

V primeru, da pa nekdo razmišlja, da je njegova moč prisotnosti v masi  (številčnosti) , potem si pač naj to svoje prepričanje " vzame" na način, da se bo s tem naučil živeti. Če pa mu to ne znese, pa je nekomu napovedal vojno.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 09.11.2005 at 09:58:28


Toni_Zamene wrote on 09.11.2005 at 09:36:15:
Kvaliteta in vrlina človeka je njegova sposobnost modrega presojanja in daljnovidnost.

V primeru, da pa nekdo razmišlja, da je njegova moč prisotnosti v masi  (številčnosti) , potem si pač naj to svoje prepričanje " vzame" na način, da se bo s tem naučil živeti. Če pa mu to ne znese, pa je nekomu napovedal vojno.



Seveda pa to velja obojestransko - v danem primeru so vojno sprožili policaji s svojim neumnim ukrepanjem (pa ne tedaj, ko so lovili tiste tri mulce).

Modro presojanje bi morali pokazati najprej možje v modrem, mogoče še prej tisti v kravatah - od mularije ga boš težko zahteval, glede na to, da so se že prvi izkazali kot neumno kratkovidni.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 09.11.2005 at 10:12:08


t wrote on 09.11.2005 at 08:40:20:
glede na to, da sprejemajo pridobitve naše kulture, sprejemajo gostoljubje našega prostora, potem morajo sprejeti tudi naš način življenja. Seveda jih v to nihče ne sili, zato lahko mirno spakirajo kufre in gredo nazaj v kraje, ki jim omogočajo njihovo domačijsko zaplankanost.

Sploh ne gre za zgodovino, temveč za življenjski prostor.

jest mislm da je glih kle fora
oni so pršli gor zato ker so hotl 'boljš' žvet
(kar so jim, očitno in francozi in nemci obljubljal)
oni so bli prpravljeni na trdo delo za malo plačilo (kot doma (nč dost več, čeprov je blo kr jasno da bo več)), samo da jih ne morjio tko kot doma (zato ker razmišljajo tko kot razmišljajo in ker so kdor so).
(ker so tko definirani 'by their own personality')
in oni so se prilagajal, tako so mel namero ...
pol pa ko so se nekoliko prilagodil, pa je nelagodno ratal delu ljudi, ki ga nočem označit z nobeno nalepko, ki pa so verejtno doživljal to tko kot pravi t ... kot odjedanje življenskega prostora ...
ti so znotraj ljudstva začel rovart proti njim, če pa ma politika podalgo v ljudstvu ... ji ne preostane drugega kot to kar ljudstvo hoče ...
... rang ... nehite njih financirat in financirite nas ...
... jest še pomnim ... par mescov nazaj, ko je pogorel par blokov v franciji ... takih v katerih so živel teisti reveži ki so zdej nastal problem ...

pač ... njihov model integracije je pod vprašajem ...
evropa je pač zibelka eksperimenta - sprejemanja drugačnosti in življenja v slogi in tudi sodelovanja, ne glede na barvo, raso ipd ...

naloga evrope je jasna
predispozicije so več kot jasne ...

meje so lastnost ega, zato je njih čas potekel ... tako kot čas ega ... z zadnjimi močmi še manipulira podatke, jih skuša zajezit (dejmo ne prikazovat protestov na tv, ker jih vidjo še mulci drugje in še oni začnejo protestirat)

malo morgen ...

še dobr da so znanstveniki, ki so nardil internet, nardil tolk odfukano reč ... pri kateri se bojo ubil preden jo bojo nadzoroval ...

tko da, kot vedno, jest zagovarjam sprejemanje!
vem pa, da je težko k svinja takrat ko je sprejemat treba ... ampak ... to je vse kar je šole v življenju ...
drugo je samo maya

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 09.11.2005 at 10:22:18


Toni_Zamene wrote on 09.11.2005 at 08:52:55:
To kje se konča moje dvorišče in kje se prične dvorišče drugega ve vsak v sebi zdrav in pošten človek.

ja
k sm biu mejhn (in tud večji), smo s starši žvel v ulici vrstnih hiš
standard
po sred ulca, na eni strani 4 hiše na drugi 5
smo bli stisnjeni med 2 soseda
itak bojo vsi (kdor ma podatke) vedl o kom govorim ... en je bil turk po priimku pa sploh ni bil turk po nacionalnosti, je meu 3 otroke in je bil strah in trepet ...
NI blo dovoljeno na NJEGOVO (dokler ni blo ograj (smo bli res mejhni)). po deseti smo moral bit tiho, ko je nainštaliru ograje, če nam je ping pong žogca padla na njihovo, je bla cela štala ... kdo jo bo šu iskat, a je vidu (mam zmečkane žogce sliko v glavi) da je padla tja ... namreč poleg njega so žvel pa sosedje k so mel pa 4 otroke ... same umetnice danes, no na drugo stran od nas pa so bli še eni sosedje, ki so mel pa 5 otrok (povečini odraslejši, s tanajmlajšo njihovo sva pa že 5 let skupi) ... mi smo bli 4. fantje. gape najživejši ... dons bi mu rekl vsaj indigo ...
morm rečt, po vseh izkušnjah, ki smo jih do dons prežvel, da si ne zamerimo tega da smo vsak živeli po svojih najboljših močeh ... in da smo vsak največje zateženosti odpravl (več kt polcajom me nikol ni mogu prjavt zarad mojih 'custom made' auspuhov na mojeih custom made mopedih, al pa k smo se režal k pečeni mački u (naši - mojih starcov) kuhni ob štirih zjutri) ...

hočem rečt ... k smo bli otroc je pizdiu, je postavu ograje okol in okol ... doker mu ni potegnl ... sam sm (imho) ...

dons je drug človk ...

pomoje (upam da) se več ne ukvarja s tem kako mu drugi svobodo kratijo ... je namreč opazu da se bi verjetn splačal osvobodit - sebe in svojih prepričanj ... da bo tud on svobodn ... ne pa nam najedu k mu kažemo da svoboda je pač dejstvo ... in da življenja se ne za zamorit z ograjo ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by X on 09.11.2005 at 10:52:39


gape wrote on 07.11.2005 at 22:33:18:
drgač pa ... ker:
Misliš, da je čas zrel za kak vseforumski piknik, he he...
... ti lahko povem da nisi edini ...
tko da ...
zbiramo predloge?

si kandidat?
za uletet?

... Tole pa (ne bo) nič dobrega
;D


Hm, tole o pikniku je bilo misljeno cist teoreticno, kajti resno dvomim, da bi se na pikniku skupaj pojavili sinja, t, stojči, iga, Ales, titud, bamby, itd.

A priznam, ce bi se, se ne bi mogel upreti - takoj se naslikam poleg. ;D ;D

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 09.11.2005 at 10:54:25


t wrote on 09.11.2005 at 08:40:20:
To načeloma nima nobene zveze, saj imamo dve različni domačijski zaplankanosti (našo in njihovo). Če stojimo pred vprašanjem mi ali oni, potem je jasno, da so oni tisti, ki se naj tu prilagajajo, namreč to, da so bili že od nekdaj zadaj jih v ničemer ne opravičuje, kvečjemu je lahko dobrodošel izgovor, vendar pa glede na to, da sprejemajo pridobitve naše kulture, sprejemajo gostoljubje našega prostora, potem morajo sprejeti tudi naš način življenja. Seveda jih v to nihče ne sili, zato lahko mirno spakirajo kufre in gredo nazaj v kraje, ki jim omogočajo njihovo domačijsko zaplankanost.

Sploh ne gre za zgodovino, temveč za življenjski prostor.


uživajte!



Po moje do zavestnega odpora do prilaganja s strani priseljencev v drugi ali tretji generaciji pride tud  zaradi tega, ker gostujoča skupnost to generacijo kljub formalni prilagojenosti zarad njihovega kraja bivanja (geto), priimkov ali barve kože še vedno obravnava tako kot prvo generacijo. Od njih  zato domačini pričakujejo/predpostavljajo  drugačno kulturo in iz nje izhajajočo drugačnost, ki predpstavlja podrejenost, prilagodljivost in ponižnost. Domačini v bistvu od te generacije pričakujejo in zahtevajo nekaj, kar nimajo, ker sami sebe ne percetirajo v tem smsilu drugačne. Razmišljjo tko: če se od nas pričakuje drugačnost, jo jim bomo pa dali! Punce tretje genercaije začnejo nost rute, fantje začnejo puščat brade   in prakticirat tribalizem,  za katerega iščejo vzore v matičnih skupnostih v aziji in afriki, čeprav ta niti tam ni več živ. S takšno drugačnostjo se odtujijo tud svojih staršev, tko da si 'dvakat pečeni' z iskanjem vzorov v 'avtentični'  plemenskosti skreirajo še dvojno odtujenost (tako kot od lastne prisljenske supnosti kot o  gostojuče skupnosti) in to samo zato, da ustregli pričakovanjem obeh: staršev, da bi se integriral in domačinov, da bi ostali drugačni. Za znort.

Po moje se te skupnosti v franciji zaradi številčnosti nahajajo tud fazi, da bi si lahko zgradile tud alternativen/pralelno/samoskbrno ekonomijo in nekašno kulturnopolitično avtonomijo  po zgledu afro in latinkupnosti v ameriki, ki preprečujeejo nevarnost  zmotnih identifikacij. Francoska družba takega  manjšinskega ekomsko/kulturnega paralelizma enostvano ni zmožna stolerirat, ker je ujeta v svojo fanatzmo o lastni odprtosti računala, da se bo folk, ki se pirselljuje, kar zintegriral.  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bardo_Thodol on 09.11.2005 at 12:20:25

Tele disertacije o vzrokih nasilja v Franciji skozi prizmo negativne (samo)percepcije priseljencev sicer zelo fajn izgledajo, vendar po moje to ni vzrok nastalemu nasilju.

Zdolgočasene mladeniče je moral nekdo z zelo konkretnimi nameni in organizirano vzpodbuditi k eskalaciji nasilja. (pripravni triger je bila smrt dveh mladeničev, ki sta se pred policijo skrila v transformatorsko postajo, kjer ju je streslo do smrti)

Ko eskalacija doseže neko kritično maso (point of no return) se ta samo še nezaustavljivo povečuje, do naslednje točke nasičenosti, kjer se ustavi ali pa na novo spodbujena ponovno širi naprej.

Do eskalacije nasilja lahko nenazadnje in dokaj spontano pride tudi med tako sicer čisto miroljubno skupino občanov, kot je množica upokojencev, ki si pod vplivom medijev zaželijo na vsak način biti cepljeni proti ptičji gripi, kot se je zgodilo v Centralnem zdravstvenem domu Ljubljane in kjer so jih šele varnostniki komajda umirili.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 09.11.2005 at 13:58:48

Mene nasilje ne zanima samo po seb, mene bolj vzemiraja problem osebne identifikacije določene populacije. Njihov strukturno povzročen shizofrem položaj, ki se ravno tako kot v nasilju lahko razrešuje v apatiji in drugih oblikah bolj ali manj pataloških (ne)dejavnosti.

Shizofrene situacije, v kateri se znajde neka populacija, ni mogoče razrešit, če se jo psihologizira. Če se priseljenec osebno identificira s svojim položajem, ga začne reproducirat, ne pa razreševat. To je isti postopek reprodukcije samodutujitve, kot je opisal močnik pri ljudeh, ki se osebno identificirajo s kariero in  osebno odličnostjo v sistemu kapitalističnega gospostva.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by bp on 09.11.2005 at 15:02:51


Bardo_Thodol wrote on 09.11.2005 at 12:20:25:
Zdolgočasene mladeniče je moral nekdo z zelo konkretnimi nameni in organizirano vzpodbuditi k eskalaciji nasilja. (pripravni triger je bila smrt dveh mladeničev, ki sta se pred policijo skrila v transformatorsko postajo, kjer ju je streslo do smrti)
...
Do eskalacije nasilja lahko nenazadnje in dokaj spontano pride tudi med tako sicer čisto miroljubno skupino občanov, kot je množica upokojencev, ki si pod vplivom medijev zaželijo na vsak način biti cepljeni proti ptičji gripi, kot se je zgodilo v Centralnem zdravstvenem domu Ljubljane in kjer so jih šele varnostniki komajda umirili.
BT,

Meni se zdita ta dva citirana odstavka protislovna. V prvem predpostaviš nujno zunanjo spodbudo potrebno za nastanek nemirov, v drugem govoriš o spontanem izbruhu nasilja.

A mi lahko prosim pojasniš, v čem je razlika med enim in drugim primerom, oz. kje sem te narobe razumel.

lp bp

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 09.11.2005 at 15:13:20


wrote on 09.11.2005 at 15:02:51:
BT,

Meni se zdita ta dva citirana odstavka protislovna. V prvem predpostaviš nujno zunanjo spodbudo potrebno za nastanek nemirov, v drugem govoriš o spontanem izbruhu nasilja.

A mi lahko prosim pojasniš, v čem je razlika med enim in drugim primerom, oz. kje sem te narobe razumel.

lp bp



Meni se zdi, da so v danem primeru nekakšen terminus medius ali katalizator mediji - oziroma propaganda.

(v smislu, da je nekdo moral nekako nakuhati ekipco huligansko tako spontano, kot so mediji nakuhali upokojence, ki so se spontano hoteli na vsak način cepiti)

lahko pa, da se motim?


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 09.11.2005 at 16:28:17


Toni_Zamene wrote on 09.11.2005 at 07:22:59:
Zadnji čas je, da se ljudje pričnejo učiti, da človek ni in ne more biti povsod doma kamor pride.

Zakaj pa ne?  ???

Seveda, ce tegale "doma" ne vzamem(o) dobesedno, ampak kot sirsi prostor - mesto, drzavo.
Jaz se povsod, kjer je moj mladoletni otrok in moje osebne stvari, pocutim doma.
In kjerkoli sem do sedaj zivela, je bilo tako (tudi ko otroka se ni blo, le osebne stvari).

A mi hoces dopovedat, da je to le zato, ker imam belo kozo, trenutno "pravi" priimek in ne stanujem v getu?

???
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by spark on 09.11.2005 at 16:43:36


X wrote on 07.11.2005 at 17:28:50:
t in sinjekoka si delata masturb, masturb, masturb, bambyskače naokoli kot Veliki Slavist v svetem prepričanju kako efektivno zna zabijat ljudi, bp, ki to tudi resnično zna, gape s svojim nepovezanim & neskončnim brbljanjem, titud kot glas mirnega razuma, ki ga (skoraj) nihče ne sliši, X kot predstavnik velike večine lurkerskih voajerjev, ki se ob vsem tem prav fino naslajajo, itd.



oh Xabek, kako si čudovit ;D

;D ;D kje jih stakneš oz. kje najdeš take traparije na netu ;D ;D

sm bla pa presenečena, da jh bp resnično zna(zabijat ljudi namreč ???) on je lahk samo kalilec sreče :P

lp

se že iščem kam bi se dala, al bi šla kr u tvojo skupino ;)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Iga on 09.11.2005 at 16:48:19


X wrote on 09.11.2005 at 10:52:39:
Hm, tole o pikniku je bilo misljeno cist teoreticno, kajti resno dvomim, da bi se na pikniku skupaj pojavili sinja, t, stojči, iga, Ales, titud, bamby, itd.

A priznam, ce bi se, se ne bi mogel upreti - takoj se naslikam poleg. ;D ;D


Zakaj pa ne?  Jaz sem za.  ;)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bardo_Thodol on 09.11.2005 at 18:51:23


wrote on 09.11.2005 at 15:02:51:
A mi lahko prosim pojasniš, v čem je razlika med enim in drugim primerom, oz. kje sem te narobe razumel.

Za eskalacijo nasilja ni nujno potrebna direktna zunanja vzpodbuda z namenom, vendar v francoskem primeru nekateri indici nakazujejo na tako intervencijo.

To je podobno kot s plazom, lahko ga "organizirano" sprožiš, nakar se bo naprej sam in brez tvoje pomoči ter nenadzorovano valil po pobočju navzdol, lahko ga pa tudi ne sprožiš, pa se bo morda zaradi nekih drugih zunanjih vremenskih vzrokov (spontano)  sprožil sam ali pa tudi ne, če takih zunanjih vzrokov ne bo in bo sneg prej skopnel.

Takoimenovana spontanost je vedno v določeni meri pogojena tudi z zunanjimi vzroki.
Pri omenjenih upokojencih je bil tak zunanji vzrok ptičja gripa in ves medijski pomp okoli bolezni. Ne moremo pa ravno trditi, da so za izbruh nasilja neposredno odgovorni gripozni ptiči (kvečjemu posredno). Do nasilja je prišlo spontano (nihče jih ni k temu spodbujal), ko se je razvedelo, da za vse ne bo dovolj cepiva.



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 09.11.2005 at 19:13:27


t wrote on 08.11.2005 at 22:33:41:
u bistvu je treba ločiti med socialno jebo - da pač ni dela...

Delo je, a ga praviloma dobijo samo "čistokrvni" Francozi; ponavadi kar takoj zatem, ko so ga odklonili "nepravemu" Francozu. In to vedo vsi. A se navkljub temu dogaja že desetletja. In Titud je z opisom "(ne)koristnosti" in posledic takega funkcioniranja odlično dopolnil tale topik.


t wrote on 08.11.2005 at 22:33:41:
Kar pa se kulture tiče, se tukaj nimam namena prilagajati kulturam, ki furajo nek svoj plemenski sistem.

Saj se ti ni treba prilagajat, ti živi svojo "kulturo" in svoj "plemenski sistem", njim dopuščaj pa takisto za njihova - tako preprosto je lahko sprejemanje. Ponavadi zadostuje zgolj sebi vprašanje, "kaj se pa to mene tiče" oz. "ali to name res vpliva".

Kaj se tebe oz. kogarkoli npr. tiče, kdo kaj na svoji glavi nosi (ali pa okrog vratu); vse dokler le-tega na tvojo glavo ne proba dat? Če te pa moti, lahko pa kaj veliko bolj plodnega začneš zganjat, kot pa nesprejemanje, sovraštvo ali pak nasvete o pokanju kufrov.

Kaj se tebe oz. kogarkoli npr. tiče, kdo v kateri božji hram zahaja (če svojega sploh ima na izbiro) in s kakšno frekvenco, dokler tebi ne zateži, da ga posnemaj? A če bi bila jaz verna in "mojega" hrama ne bi bilo tam, kjer bi živela oz. kamor bi se preselila, bi zagotovo naredila vse, da bi se zgodil. Le zakaj ne? Še posebej, če bi živela, se preselila nekam v Evropo.

Kaj tebe oz. kogarkoli zadeva, če drugi še vedno poroke za svoje otroke dogovarjajo? Predvidevam, da jih tebi ni treba, niti se ti ni treba na tak način poročit. Še najbolj velja pa to, da ni prav mnogo desetletij preteklo, odkar se je na našem "dvorišču" podobno dogajalo, kaj šele to, da Evropejke nimamo prav neskončno dolgo volilne pravice ipd. Če te pa ta dogovarjanja motijo in neenakopravnost (katerihkoli) žensk, lahko pa kaj veliko bolj plodnega začneš zganjat, kot pa nesprejemanje, sovraštvo ali pak nasvete o pokanju kufrov.

In tako naprej. Za sprejemanje,
:-*
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bardo_Thodol on 09.11.2005 at 20:05:45

Vzorci tuje kulture lahko sobivajo z matično kulturo samo, če niso v direktnem nasprotju z njenimi normativi (zakoni).

V muslimanskih državah naprimer še vedno izvajajo neprostovoljno obrezovanje deklic. Če bi brivci to počeli pri nas, pa čeprav samo muslimankam, bi se to obravnavalo kot kaznivo dejanje.

Poligamija, ki je v nekaterih kulturah dovoljena se pri nas  ne tolerira (češ, saj sem musliman, kaj pa koga to briga) in je prepovedana.
Tudi poroke otrok (osemletnice ali celo mlajše), kar je ponekod redna praksa, pri nas niso ne sprejemljive, ne dovoljene.

Kultura niso samo običaji, ki se drugih ne tičejo in bi jih bilo treba sprejemati, to so tudi različni stili življenja, ki pogosto pač zaradi različnih sprejetih normativov preprosto ne morejo sobivati v istem sistemu.

Poleg tega islam še ni doživel faze sekularizacije in verski zakoni so za njih hkrati tudi državni zakoni in se jim kaj drugače sploh ne zdi normalno,  razen v "brezverskih državah".



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 10.11.2005 at 00:11:08


Bardo_Thodol wrote on 09.11.2005 at 20:05:45:
Kultura niso samo običaji, ki se drugih ne tičejo in bi jih bilo treba sprejemati, to so tudi različni stili življenja, ki pogosto pač zaradi različnih sprejetih normativov preprosto ne morejo sobivati v istem sistemu.

Ne gre za to, da bi bilo TREBA sprejemati druge in drugačne, a mnogo lažje je za vse vpletene, če jih; če se. Drug drugega. Mnogo lažje gre, če v katerikoli odnos in gradnjo le-tega ne vlagamo negativizma, sovraštva ipd. ter cinizma v smislu, "če ti pa (kej) ni prav, pa pejt". In velikokrat bi bilo že povsem dovolj, da bi "drugačne" samo pri miru pustil, ne pa da se zaradi lastnega občutka že ene ogroženosti in lastne negotovosti do njih povsem iracionalno obnaša.

In ne strinjam se, da različni stili življenja ne morejo sobivati v istem sistemu. Lahko. Če nadaljujem z običaji muslimanov, ki si jih izpostavil, kateri so nezakoniti v Evropi: le-ti so točno tisto prilagajanje novemu okolju, ki so ga morali priseljenci, hoteli ali ne, začeti živeti tudi sami. Kar pomeni zagotovo to, da so se njihove vrednote, prav zaradi novega okolja, morale vsaj delno spremenit. Za začetek morda res zaradi lokalnih zakonov, v nadaljevanju pa to pomeni posreden vpliv tudi navzven in ne nazadnje nazaj k njim "domov". A k pozitivnim spremembam takih običajev so zagotovo najmanj prispevali tisti, ki zgolj obsojajo in obsodijo, največ pa tisti, ki se zavedajo, da je zanje potrebno najprej sprejemanje drugačnosti in elementarno spoštovanje, pa izobraževanje in pomoč v najrazličnejših oblikah, še najmanj pa pokanje kufrov. Tistim, ki se za elementarno neprilagodljive na novo okolje in sistem izkažejo, pa dotična država prej ali slej kar sama kufre spoka.

A ne megle delat, ne gre v Franciji za te sorte elementarnost dandanes, predvsem za rasizem in getoizacijo gre. In najverjetneje se prav v vseh ostalih evropskih državah (in marsikje po svetu) dogajajo podobne oz. primerljive stvari ... In vsem zaprmej botruje nesprejemanje. Kar po "dvorišču" se ozri ...

:(
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 10.11.2005 at 02:22:06

8) Kaj se tebe oz. kogarkoli npr. tiče, kaj se mene oz. kogarkoli npr. tiče? 8)

naprimer


ARS wrote on 09.11.2005 at 19:13:27:
Saj se ti ni treba prilagajat, ti živi svojo "kulturo" in svoj "plemenski sistem", njim dopuščaj pa takisto za njihova - tako preprosto je lahko sprejemanje. Ponavadi zadostuje zgolj sebi vprašanje, "kaj se pa to mene tiče" oz. "ali to name res vpliva".


Kaj se tebe oz. kogarkoli npr. tiče, kaj se mene oz. kogarkoli npr. tiče?

(u bistvu sva pač na določeno vprašanje odgovorila različno - nekomu, ki mi uletava iz meni neljubega sistema in hoče na tem znotraj meni ljubšega sistema graditi svojo identiteto, ki je po možnosti diametralna moji, ne morem zaupati - temveč mu dam lahko dober nasvet)


ARS wrote on 09.11.2005 at 19:13:27:
Kaj se tebe oz. kogarkoli npr. tiče, kdo kaj na svoji glavi nosi (ali pa okrog vratu); vse dokler le-tega na tvojo glavo ne proba dat? Če te pa moti, lahko pa kaj veliko bolj produktivnega začneš zganjat, kot pa nesprejemanje, sovraštvo ali pak nasvete o pokanju kufrov.


U bistvu si vzela iz konteksta - tisto o pokanju kufrov. Pa tudi tole z rutami in šminkami pa pričeskami... je malo tako - mislim, da smo to že prerasli.


ARS wrote on 09.11.2005 at 19:13:27:
Kaj se tebe oz. kogarkoli npr. tiče, kdo v kateri božji hram zahaja (če svojega sploh ima na izbiro) in s kakšno frekvenco, dokler tebi ne zateži, da ga posnemaj? A če bi bila jaz verna in "mojega" hrama ne bi bilo tam, kjer bi živela oz. kamor bi se preselila, bi zagotovo naredila vse, da bi se zgodil. Le zakaj ne? Še posebej, če bi živela, se preselila nekam v Evropo.


Kaj se tebe oz. kogarkoli npr. tiče, kaj se mene oz. kogarkoli npr. tiče?

(tudi tu gre podobno - ko recimo od mene zahtevajo osebki naj sprejemam njihovo kulturo, ker da so že dolgo tukaj bla bla bla, hkrati pa ne sprejemajo moje kulture niti toliko, da bi se poskusili naučiti mojega materinega jezika, čeprav mislijo tu ostati do konca svojega življenja - sprejemanje do nesprejemanja je (če ni pa postane) contardictio in adjectio)



ARS wrote on 09.11.2005 at 19:13:27:
Kaj tebe oz. kogarkoli zadeva, če drugi še vedno poroke za svoje otroke dogovarjajo? Predvidevam, da jih tebi ni treba, niti se ti ni treba na tak način poročit. Še najbolj velja pa to, da ni prav mnogo desetletij preteklo, odkar se je na našem "dvorišču" podobno dogajalo, kaj šele to, da Evropejke nimamo prav neskončno dolgo volilne pravice ipd. Če te pa ta dogovarjanja motijo in neenakopravnost (katerihkoli) žensk, lahko pa kaj veliko bolj produktivnega začneš zganjat, kot pa nesprejemanje, sovraštvo ali pak nasvete o pokanju kufrov.

In tako naprej. Za sprejemanje,
:-*
ARS


Kaj tebe oz. kogarkoli zadeva, kaj mene oz. kogarkoli zadeva?

(obstajajo vrednote, ki so si lahko v nasprotju - jih pač ne sprejemamo in višek mojega sprejemanja drugih kultur je v tem, da jim ne solim pameti na njihovem mestu: drugače pa je tukaj, kjer sem doma)

Sprejemanje je čist kul zadeva, dokler je vse skupaj v nekih okvirjih vzajemnosti, ampak sprejemanje do nesprejemanja pa je nekaj popolnoma drugega - če drugega ne, je to velika neumnost.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 10.11.2005 at 08:48:15


t wrote on 10.11.2005 at 02:22:06:
Pa tudi tole z rutami in šminkami pa pričeskami... je malo tako - mislim, da smo to že prerasli.

Ja in ne, kakor kdo in kakor kje.  ;)
V Franciji zagotovo ne, ce so si celo zakon o prepovedi nosenja rut v solah sprejel.


t wrote on 10.11.2005 at 02:22:06:
...hkrati pa ne sprejemajo moje kulture niti toliko, da bi se poskusili naučiti mojega materinega jezika, čeprav mislijo tu ostati do konca svojega življenja

Ni malo "cistih" Slovencev, ki materni jezik obvladajo slabse celo od prve generacije nasih "juznih" priseljencev.
Zagotovo so taki, ki se niti ne poskusajo naucit nasega maternega jezika, a po mojem jih ni prav veliko.
A tu so Slovenci na moc dvolicni: marsikaj bodo pripomnili na "juznjaka", ki slabo obvlada nas materni jezik,
na moc se bodo trudili razumet pa vse ostale, katerih materni jezik je npr. anglescina, pa nemscina, francoscina ...


t wrote on 10.11.2005 at 02:22:06:
višek mojega sprejemanja drugih kultur je v tem, da jim ne solim pameti na njihovem mestu: drugače pa je tukaj, kjer sem doma

Vsako soljenje pameti povzroci odpor, pa ce ga hocemo zaznat ali pa ne. Vsaj odpor; odvisno od nacina "soljenja".
Bos vidu, zagotovo tole ni visek tvojega sprejemanja drugih kultur.  ;)


t wrote on 10.11.2005 at 02:22:06:
Sprejemanje je čist kul zadeva, dokler je vse skupaj v nekih okvirjih vzajemnosti, ampak sprejemanje do nesprejemanja pa je nekaj popolnoma drugega - če drugega ne, je to velika neumnost.

Ajd, navijam za to, da ti tale "neumnost" cimprej "po zilah stece".  ;)

:-*
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by X on 10.11.2005 at 09:44:36


Bardo_Thodol wrote on 09.11.2005 at 12:20:25:
Zdolgočasene mladeniče je moral nekdo z zelo konkretnimi nameni in organizirano vzpodbuditi k eskalaciji nasilja.


To je seveda jasno in jasno je tudi, kdo jih je organiziral: svetovni konglomerat avtomobilske industrije, na čelu s Renaultom (ob 300 zažganih avtomobilih ali več na noč, si lahko le manejo roke, delnice pa v luft press)


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by lola on 10.11.2005 at 09:48:24

Mešanje kultur, sprejemanje in sožitje zna biti zelo pestra zadeva, npr. v kakšnem bloku, kjer je veliko stanovalcev. In si eni (hm, kateri le  ???) v 30 m2 veliki garsonjeri privoščijo noč in dan obiske, tako da na koncu več ne veš, kdo od tistih dvajsetih (prešteto, po čevljih na hodniku) v resnici stanuje tam in kdo je na obisku. In vsi od njih mislijo, da je zračni jašek v kopalnici namenjen smetem. Ko pa nekdo pomotoma nekaj zares vrže v smeti, se to družno in glasno ob 2 h ponoči odpravijo iskat tako da pri tem razmečejo in izpraznijo ves keson.

Ja, pa še druge obiske imajo. Ene drobne majhne živalice, ki se jim reče ščurki in ki jim čez čas postane pretesno v garsonjeri, pa se po jaških odpravijo obiskati tudi druge stanovalce bloka. Ki po nekaj mesecih nevabljenega obiska povsem neprijazno in nesprejemajoče naročijo deratizacijo za cel blok! Ob selitvi omenjene družine tudi živalce zapustijo blok.

Ker pa je ta velika družina zelo složna in si radi med seboj pomagajo, se vsega lotijo skupaj, tako tudi npr. popravila motorja v garsonjeri, pri čemer pride do nepredvidenega manjšega požara. Pa saj so gasilci hitro uredili stvar.  

Veliko takšnih pestrosti se dogaja v skupnem složnem sožitju več kultur. In potem se celo najdejo nekateri, ki nad tem negodujeo  :o

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bardo_Thodol on 10.11.2005 at 10:11:17


X wrote on 10.11.2005 at 09:44:36:
To je seveda jasno in jasno je tudi, kdo jih je organiziral: svetovni konglomerat avtomobilske industrije, na čelu s Renaultom (ob 300 zažganih avtomobilih ali več na noč, si lahko le manejo roke, delnice pa v luft press)

Avtomobilska industrija od tega divjanja ne bo imela omembe vredne koristi.

Vprašaj se, kdo bi iz tega dejansko lahko največ profitiral?
Za desničarje, nacionaliste ter podobne so tovrstni izbruhi nasilja iz "nekulturnih" sredin kot naročeni. Pri prebivalstvu se je do nasilnih prišlekov vzbudil le še večji odpor, to je pa točno tisto, kar si ti krogi najbolj želijo. (Viva Le Pen)



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 10.11.2005 at 10:14:43


ARS wrote on 10.11.2005 at 08:48:15:
Ja in ne, kakor kdo in kakor kje.  ;)
V Franciji zagotovo ne, ce so si celo zakon o prepovedi nosenja rut v solah sprejel.



Bi bilo dobro, če bi bila nekoliko bolj natančna: gre za prepoved vseh verskih simbolov (tudi tavelkih križev, meniških halj, židovskih kapic...), v državnih šolah - tole z rutami je lahko že muslimanska manipulacija...

(ali je prepoved smiselna ali ne, je drugo - jasno pa je, da bi to moralo biti vsaj za državne učitelje: sem si ogledal včerajšnje omizje in priznam, da dobivam neprijetne občutke zaradi neke druge verske skupnosti (lahko tudi vseh njih) pri nas (ko je nekdo v črni halji razlagal, da smo vsi enakopravni, nismo pa vsi enaki in ker, da nas je nekaterih več, je jasno, da morajo imeti več pravic, me je spreletel srh), zato vseeno mislim, da ni odveč na čim več nivojih delati na izenačevanju ljudi)


ARS wrote on 10.11.2005 at 08:48:15:
Ni malo "cistih" Slovencev, ki materni jezik obvladajo slabse celo od prve generacije nasih "juznih" priseljencev.
Zagotovo so taki, ki se niti ne poskusajo naucit nasega maternega jezika, a po mojem jih ni prav veliko.
A tu so Slovenci na moc dvolicni: marsikaj bodo pripomnili na "juznjaka", ki slabo obvlada nas materni jezik,
na moc se bodo trudili razumet pa vse ostale, katerih materni jezik je npr. anglescina, pa nemscina, francoscina ...


Ljubica draga, materni jezik vedno obvladamo najbolj od vseh jezikov, pustimo norme in predpise in ostalo birokratsko kramo - za nikogar ne moreš reči, da ne obvlada maternega jezika, če ne zna postavljati vejic...

Ne bi posploševal, saj je primerov veliko in nisem govoril samo za južnjake (saj jih niti omenjal nisem), govoril sem na splošno za vse: tudi za germane in romane pa saksone, kitajce...


ARS wrote on 10.11.2005 at 08:48:15:
Vsako soljenje pameti povzroci odpor, pa ce ga hocemo zaznat ali pa ne. Vsaj odpor; odvisno od nacina "soljenja".
Bos vidu, zagotovo tole ni visek tvojega sprejemanja drugih kultur.  ;)

Ajd, navijam za to, da ti tale "neumnost" cimprej "po zilah stece".  ;)

:-*
ARS



Ne gre za soljenje pameti, temveč za norme - tu so norme take, vi imate lahko svoje norme kje drugje, pri nas pa je tako...
To ni soljenje pameti temveč kultura, zato se anglež nikoli ne pritožuje, če se mora pri nas voziti po desni, ne pa tako kot je to običaj pri njemu doma. In če bi uleteli kanibali, ki imajo običaj jesti druga plemena, mislim, da je sprejemanje takšne "kulturne raznolikosti" neumnost.

Če nekdo prostovoljno pride k nam, potem naj prostovoljno tudi sprejme naša pravila, če mu niso všeč, lahko prostovoljno pakira...

Sprejemanje je popolnoma dobra zadeva, dokler se ne spreobrne v svoje nasprotje, namreč tisti, ki sprejema stvari, ki so izven norm, je s svojim sprejemanjem tudi sebe postavil na drugo stran.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by vida on 10.11.2005 at 10:24:42


Bardo_Thodol wrote on 09.11.2005 at 18:51:23:
To je podobno kot s plazom, lahko ga "organizirano" sprožiš, nakar se bo naprej sam in brez tvoje pomoči ter nenadzorovano valil po pobočju navzdol, lahko ga pa tudi ne sprožiš, pa se bo morda zaradi nekih drugih zunanjih vremenskih vzrokov (spontano)  sprožil sam ali pa tudi ne, če takih zunanjih vzrokov ne bo in bo sneg prej skopnel.


hmm, ne verjamem Bardo da bi zunanji vpliv lahko sprožil plaz - človeka, če ta predhodno ne bi imel notranjih vzgibov, se prav nezadovoljstva glede lastne ujetosti v brezizhodnost položaja v katerem se je znašel ...  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 10.11.2005 at 10:25:44


t wrote on 10.11.2005 at 10:14:43:
Sprejemanje je popolnoma dobra zadeva, dokler se ne spreobrne v svoje nasprotje, namreč tisti, ki sprejema sprejema stvari, ki so izven norm, je s svojim sprejemanjem tudi sebe postavil na drugo stran.

men se pa zdi da glh te 'norme' omejujejo posamezniku svobodo (men že) ...
pa sm slovenc k plačuje davke ...

meje te osamijo med samimi enakomislečimi ... (pazi da te ne zadesi smrt od dolgčasa)
;)

sploh pa se ve kdo/kaj določa norme v sloveniki ...
vsaj hoče jih ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 10.11.2005 at 10:27:55


vida wrote on 10.11.2005 at 10:24:42:
hmm, ne verjamem Bardo da bi zunanji vpliv lahko sprožil plaz - človeka, če ta predhodno ne bi imel notranjih vzgibov, se prav nezadovoljstva glede lastne ujetosti v brezizhodnost položaja v katerem se je znašel ...  



Položaj je konec koncev precej zunanja stvar - tako kot to, kako potem deluješ...


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Bardo_Thodol on 10.11.2005 at 10:33:09


vida wrote on 10.11.2005 at 10:24:42:
hmm, ne verjamem Bardo da bi zunanji vpliv lahko sprožil plaz - človeka, če ta predhodno ne bi imel notranjih vzgibov, se prav nezadovoljstva glede lastne ujetosti v brezizhodnost položaja v katerem se je znašel ...  


Tudi snežnega plazu ni mogoče sprožiti v dolini, torej neka napetost (potencialna energija) za sprožitev plazu vendarle mora obstajati.

Te potencialne energije pa pri ljudeh ni tako težko najti, saj težko najdeš kogarkoli, ki ne bi bil s čem nezadovoljen.

(Za primer si lahko vzamemo že omenjene upokojence,  ki jih je do vrelišča vzdražila že tako nedolžna stvar, kot je cepljenje proti gripi, ki je dejansko sploh še ni (še ni prišlo do usodne mutacije) in je zato tudi kakršnokoli cepljenje proti (še) neznanemu povzročitelju bolj kot ne brca v temo)



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 10.11.2005 at 10:44:27


gape wrote on 10.11.2005 at 10:25:44:
men se pa zdi da glh te 'norme' omejujejo posamezniku svobodo (men že) ...
pa sm slovenc k plačuje davke ...

meje te osamijo med samimi enakomislečimi ... (pazi da te ne zadesi smrt od dolgčasa)
;)

sploh pa se ve kdo/kaj določa norme v sloveniki ...
vsaj hoče jih ...




Dejstvo je, da je tudi sprejemanje samo še ena od norm.

(ko prideš do točke, da sprejemaš vse, se tudi sprejemanje neha, in seveda te lahko to (breznormativno) sprejemanje vsega pripelje na točko, ko nihče več ne sprejema tebe...če namreč sprejemaš kriminal, si (vsaj potencialni) kriminalec, če sprejemaš rasizem si rasist...)

Imamo mi svoj način in imajo drugi njihov način: ni nujno, da je meni naš način najboljši (najboljši je itaq moj), vendar pa vem, da je zame boljši kot njihov...

Zato je zame neumnost, da bi tukaj sprejemal še nekaj slabšega od tega, kar imam - če je to fašizem imam še vedno raje svojega, kot njihovega.

(z vodo v čevlju se lahko kvečjemu sprijaznim, sprejel je pa nikoli ne bom)


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by X on 10.11.2005 at 11:38:21


Bardo_Thodol wrote on 10.11.2005 at 10:11:17:
Avtomobilska industrija od tega divjanja ne bo imela omembe vredne koristi.


No shit.

::) ::)




No, če ti moram dat podnapise glede moje 'teorije' o avtomobilski industriji:

*X čez nebo raztegne gigantski neonski utripajoči napis, ki vsebuje črke Š, A, L in še en A




Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 10.11.2005 at 11:59:14

Lola, evo moje izkušnje s cigani v našem blokovskem naselju:

ko je bil vsaj eden iz družine redno zaposlen (povečini še v ranjkem socializmu, kjer so tudi na tak način preko firm ali občine prišli do stanovanj v bloku), so bili  cigani praviloma zgledejšii stanovalci od marsikakšne slovenske družine. Zaradi boljšega socialnega položaja od ostalih ciganov, ki so kampikarali po bližnjih hostah, se z njimi tudi niso družili, vsaj po stanovanjih ne.

Ko pa so pred večinoma kakimi 10 leti ostali brez dela, so se začeli na parkirišču kopičiti stari avtomobili, po stanovanjih in kleteh se je začela kopičiti vse vrste sumljiva roba, vpostavili so socialne in 'poslovne'stike z cigani z vseh vetrov, otroke so povsem prepustili ulici...

Tko da mi, ki smo jih poznali od prej, jih ne obsojamo  kot kulturne neprilagojence,  lenuhe in kriminalce, in  čeprav  nas njihov nov način lajfa moti jim to damo vedet obzirno. Novi sostanavolaci  pa jih majo za kriminalce, ki bi jih blo treba na terat po zaporih, vzet socialo in izselt v kontejnerje,  ker jim 'pokvarjajo' otroke, ogrožajo varnost in zdravje ter predvsem nižajo ceno nepremičnin v okolju.

Tko da po moji čist osebni izkušnji je   treba ločit strukturne vzroke obnašanj  (tako naših kot naših sosedov) od kulturnih/osebnih. Ker dokler so naši ciganski sosedje drugim služili za vzor integracije so bli tud socialno  bolje pozicioniranim tkorekoč etnološko zanimiva popestritev v okolju, socilano nižjim slojem domačinov pa en  socialni blažilc, zarad katerga so se kljub revščini od sosedov ciganov počutl nekolko več  vredne in so zato svojo revščino laže prenašal ( v bistvu so cigane rabl strukturno, zato so jih tud osebno toleriral).    

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 10.11.2005 at 12:38:02


t wrote on 10.11.2005 at 10:14:43:
...zato vseeno mislim, da ni odveč na čim več nivojih delati na izenačevanju ljudi

Sej sem vedla, da je se vedno upanje zate ...  8)  Tocno to spada v, citiram:


ARS wrote on 09.11.2005 at 19:13:27:
... Če te pa moti, lahko pa kaj veliko bolj plodnega začneš zganjat, kot pa nesprejemanje, sovraštvo ali pak nasvete o pokanju kufrov.

... pa ceprav je v tebi nasprotje:


t wrote on 10.11.2005 at 10:14:43:
Če nekdo prostovoljno pride k nam, potem naj prostovoljno tudi sprejme naša pravila, če mu niso všeč, lahko prostovoljno pakira...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 10.11.2005 at 12:42:22


t wrote on 10.11.2005 at 10:14:43:
Ljubica draga, materni jezik vedno obvladamo najbolj od vseh jezikov, pustimo norme in predpise in ostalo birokratsko kramo - za nikogar ne moreš reči, da ne obvlada maternega jezika, če ne zna postavljati vejic...

Ljubcek, da omenim samo drugo skrajnost: so tudi taki, ki maternega jezika sploh ne znajo, kaj sele obvladajo (ce kar prec postavljanje vejic pri miru pustiva). No, morda se spomnijo na "dober dan", "prosim/hvala" ...


t wrote on 10.11.2005 at 10:14:43:
... nisem govoril samo za južnjake (saj jih niti omenjal nisem), govoril sem na splošno za vse

Ja, saj te nisem nikjer "obtozila". Sem pa zato jaz razsirila v smislu dolgoletne slovenske "jezikovne" realnosti ...  ;)


t wrote on 10.11.2005 at 10:14:43:
Ne gre za soljenje pameti, temveč za norme - tu so norme take, vi imate lahko svoje norme kje drugje, pri nas pa je tako...

Ma, soljenje pameti si uporabil ti, jaz sem te samo povzela ...
Osebno mislim, da je lokalna zakonodaja eno, norme skupine ljudi pa drugo oz. sirsezajemajoce.
In norme/vrednote/ipd. ene skupine so lahko precej subjektivne/nenavadne/ipd., pa vseeno objektivno nemotece za druge skupine ljudi, vkljucno z vecinsko.

Lep dan se naprej,
:-*
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 10.11.2005 at 12:48:05


t wrote on 10.11.2005 at 10:14:43:
Sprejemanje je popolnoma dobra zadeva, dokler se ne spreobrne v svoje nasprotje, namreč tisti, ki sprejema stvari, ki so izven norm, je s svojim sprejemanjem tudi sebe postavil na drugo stran.


t wrote on 10.11.2005 at 10:44:27:
ko prideš do točke, da sprejemaš vse, se tudi sprejemanje neha, in seveda te lahko to (breznormativno) sprejemanje vsega pripelje na točko, ko nihče več ne sprejema tebe...če namreč sprejemaš kriminal, si (vsaj potencialni) kriminalec, če sprejemaš rasizem si rasist...

::)  Ce sprejemas obstoj realnosti, ki je drugacna od tvoje, v bistvu (potencialno) zivis to drugacno realnost?

To je v bistvu skor tko, kt da jest, k sprejemam, da je nebo na uc modro, sem taisto, na uc modro nebo?

Ja, right!

;D
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by lola on 10.11.2005 at 12:58:40



titud wrote on 10.11.2005 at 11:59:14:
Tko da po moji čist osebni izkušnji je   treba ločit strukturne vzroke obnašanj  (tako naših kot naših sosedov) od kulturnih/osebnih.    

Ja, vsekakor.

Mene v tej zgodbi niso motili sosedje kot Cigani, motilo me je le nekatero njihovo vedenje.

Motili so me zlasti ščurki, ki me motijo v vsakem primeru, ne glede na to, ali prihajajo od Ciganov, Slovencev, Francozov ali Zambezijcev.

Ja, ja, ti ščurki, živalce, za katere do takrat nisem vedela da obstajajo, kaj šele, kakšni so. In včasih sem jih videla v kuhinji, v kakšnem predalu najpogosteje, zlasti zvečer, ko je kar migotalo in vrvelo od živahnosti, ko sem ga odprla. Čez dan pa nič, nikjer nikogar, in tako so me nekaj časa vlekli za nos, da jih več ni. Zdaj vem, da so čez dan spali. Kar trajalo je, predno sem ugotovila, kaj to je, kje se zadržujejo, kako se jih znebiti.

In naš ta mali je takrat, ko je bila proti ščurkom naperjena čistilna akcija že mimo, imel veliko veselje s tem, da je zvečer šel v kuhinjo, odprl kak predal in spustil krik: "Mama, ščurki!" Ob mojem razburjanju in hitenju v kuhinjo se je zadovoljno muzal. Niti najmanj se ni ukvarjal z razlogom bivanja ščurkov v bloku in naši kuhinji.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 10.11.2005 at 13:10:57


ARS wrote on 10.11.2005 at 12:48:05:
::)  Ce sprejemas obstoj realnosti, ki je drugacna od tvoje, v bistvu (potencialno) zivis to drugacno realnost?

To je v bistvu skor tko, kt da jest, k sprejemam, da je nebo na uc modro, sem taisto, na uc modro nebo?

Ja, right!

;D
ARS



Če se nočeš zapletati v take zmote, je dobro, da ločiš področje etike od področja ontologije.

Realnost je ontološki pojem in se lahko samo sprijaznim z njo (ker je znotraj resnice/neresnice) realnost ni nikakor odvisna od mojega sprejemanja/nesprejemanja, medtem ko je etika področje človeškega delovanja, ki se giblje znotraj območja vrednostnih sodb znotraj dobrega in zla in določene stvari so pač že same po sebi na tisti strani, da se jih ne sprejema, saj je že sprejemanje samo že dejanje. Določene druge stvari so znotraj določenih kontekstov sprejemljive, znotraj drugih pa ne - zato jih lahko popolnoma sprejemam v njihovem kontekstu, ne bom pa jih sprejemal v svojem (šiptarji naj imajo svoja krvna maščevanja dol, ne pa tu...). podobno lahko rečemo tudi za estetiko - stvar okusa pač.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 10.11.2005 at 14:33:06


lola wrote on 10.11.2005 at 12:58:40:
Ja, vsekakor.

Mene v tej zgodbi niso motili sosedje kot Cigani, motilo me je le nekatero njihovo vedenje.


Ogrožujočega  vedenja ni za pripisat  drugačni kulturi oz.  neprilagojenosti/nekompatibilnosti njenih čalnov  tvoji (večinski) kulturi...  Ogrožujoče so  predvsem 'luknje' v naši  lastni kulturi, ki se ob stiku s to drugačnostjo samo razkrijijejo in ojačajo,  ker pa jih takih ne mioremo sprejet in jih zanikamo jih jih  preslikamo na druge s tem, da jih  raglasimo za delikvente in kriminalce. 'Luknja' je naša in to strukturna, gre za krizo vrednost, ki se zajeda   v vse družbene razrede, skupnosti, oba spola in vse generacije. Trg, cinizem in brezumni kult konkurence, nenehno najedajo vjudnost piše lepo en tuj komentator danes v delu.  Tko da nobeno obnašanje  od zunaj ne  more ogozit tko kot  smo sposobni ogrozit sami sebe. Čopci in cigani niso krivi, ker oni niso povzročili našga občutka medsebojne ogroženosti. V bistvu smo jim lahko samo hvaležni, da  so nam  ga prav oni   razkrrili...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 10.11.2005 at 17:02:14


t wrote on 10.11.2005 at 13:10:57:
Če se nočeš zapletati v take zmote, je dobro, da ločiš področje etike od področja ontologije.

Zapletel si se kar sam ... v svoje lastne besede, tolmacenja.
Sem jih poskusala v en stavek spravit, to je blo vse.


t wrote on 10.11.2005 at 13:10:57:
Realnost je ontološki pojem in se lahko samo sprijaznim z njo (ker je znotraj resnice/neresnice) realnost ni nikakor odvisna od mojega sprejemanja/nesprejemanja, medtem ko je etika področje človeškega delovanja, ki se giblje znotraj območja vrednostnih sodb znotraj dobrega in zla in določene stvari so pač že same po sebi na tisti strani, da se jih ne sprejema, saj je že sprejemanje samo že dejanje. Določene druge stvari so znotraj določenih kontekstov sprejemljive, znotraj drugih pa ne - zato jih lahko popolnoma sprejemam v njihovem kontekstu, ne bom pa jih sprejemal v svojem (šiptarji naj imajo svoja krvna maščevanja dol, ne pa tu...). podobno lahko rečemo tudi za estetiko - stvar okusa pač.

I give up; vsaj zacasno,
:-X
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 10.11.2005 at 20:27:13


ARS wrote on 10.11.2005 at 17:02:14:
I give up; vsaj zacasno,
:-X
ARS



Vdaja bo zadostovala, čeprav bi človek prej pričakoval sprejemanje
;)


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 11.11.2005 at 07:39:50

T, sprejetje  ni za razumet kot piostovetenje. Z 'ontološko realnostjo' pa se ne moreš se povsem  positovetit zato, ker  bi   blo tud to  poistovetnje tvoj akt interakcije s to realnostjo. 'Ontološka relanost' se lahko vzpostvlja  samo interaktivno, je splet interkacij (tud naše),  in ker je sprejemnje oblika interakcije se ta 'ontološka realnost' spremeni z aktom našega sprejemanja.

Sprejemanje rasizma torej ne more bit akt mojega positovetenje z rasizmom, saj rasizem kot 'ontološka realnost' izključuje sprejemnje. Sprejetje rasizma je 'cepljnje' rasizma z aktom sprejemanja, je torej modifikacija 'otološke relanosti' rasizma s sprejemanjem.   Je akt, s katerim vplivam na  'ontološko realnost', da posatne drugačna, manj rasistična resničnost.  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 11.11.2005 at 09:08:56


titud wrote on 11.11.2005 at 07:39:50:
T, sprejetje  ni za razumet kot piostovetenje. Z 'ontološko realnostjo' pa se ne moreš se povsem  positovetit zato, ker  bi   blo tud to  poistovetnje tvoj akt interakcije s to realnostjo. 'Ontološka relanost' se lahko vzpostvlja  samo interaktivno, je splet interkacij (tud naše),  in ker je sprejemnje oblika interakcije se ta 'ontološka realnost' spremeni z aktom našega sprejemanja.


Sprejemanje je nasploh predvsem pesek v oči - z njim načeloma ne naredimo ničesar, saj spada pa med performative, kjer nam ni potrebno drugega kot, govoriti o nečem pa smo že opravili vse delo  (u bistvu kar se mene tiče nismo naredili ničesar, kar se tiče (za)govornikov sprejemanja pa vse - zato sprejemanje npr rasizma pomeni tudi rasizem sam).

Ontološka realnost se ne vzpostavlja, ker ima svojo bit, ontološka realnost vedno je - vzpostavljajo se naše interpretacije.


titud wrote on 11.11.2005 at 07:39:50:
Sprejemanje rasizma torej ne more bit akt mojega positovetenje z rasizmom, saj rasizem kot 'ontološka realnost' izključuje sprejemnje. Sprejetje rasizma je 'cepljnje' rasizma z aktom sprejemanja, je torej modifikacija 'otološke relanosti' rasizma s sprejemanjem.   Je akt, s katerim vplivam na  'ontološko realnost', da posatne drugačna, manj rasistična resničnost.  



Saj se tudi rasist ne poistoveča z rasizmom - rasizem ni nikakršna ontološka realnost temveč samo (popolnoma relativno) poimenovanje dela naših medrasnih odnosov oziroma nenaklonjenosti osebka poljubne rase do osebkov druge ali drugih poljubnih ras, ki pa je ponavadi postavljena normativno (ali lahko tudi za črnca, ki sovraži črnce rečemo, da je rasist).

(ker je vse relativno, če bo beli policaj lovil črnca, ki je kradel, ga bo lahko zamorc, ki opazuje zamenjal z rasizmom - če bo kdo kritiziral politiko Izraela ga bodo židi takoj označili za antisemita, ne glede na to, da ima vso pravico do svojega kritičnega mnenja o tem, kar počnejo...)

Kar se mene tiče, je tisti ki sprejema rasizem samo na stopnji niže od nekoga, ki reče "jaz sem rasist" (ali prisegam da sem rasist). Namreč beseda "sprejemam" je performativna - z njo delamo, tako kot je performativna tudi recimo "prisegam".

(dozdeva se mi, da večina gleda na sprejemanje kot na neko pasivno stanje svetih krav, u bistvu je sprejemanje že vsa akcija - ena tistih akcij, ki jih delamo z besedami, (več kot, da rečeš "sprejemam" ne moreš narediti).


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 11.11.2005 at 09:16:57


t wrote on 11.11.2005 at 09:08:56:

Ontološka realnost se ne vzpostavlja, ker ima svojo bit, ontološka realnost vedno je - vzpostavljajo se naše interpretacije.



 

uživajte!


Natančno tako.
Omenjeno potrjujejo tudi spoznanja moderne nevroznanosti, ki so potrdile v možganih obstoj t.i. " levo hemisfernega interpretorja ".

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 11.11.2005 at 09:41:51


t wrote on 10.11.2005 at 20:27:13:
Vdaja bo zadostovala, čeprav bi človek prej pričakoval sprejemanje


t wrote on 11.11.2005 at 09:08:56:
... zato sprejemanje npr rasizma pomeni tudi rasizem sam


t wrote on 11.11.2005 at 09:08:56:
Kar se mene tiče, je tisti ki sprejema rasizem samo na stopnji niže od nekoga, ki reče "jaz sem rasist" (ali prisegam da sem rasist).

Po vsem, tudi tukaj napisanem,
ti "sprejemanje" se vedno enacis z "odobravanjem"?
Bon dieu!

:(
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 11.11.2005 at 09:53:11


t wrote on 11.11.2005 at 09:08:56:
Ontološka realnost se ne vzpostavlja, ker ima svojo bit, ontološka realnost vedno je - vzpostavljajo se naše interpretacije.


Seveda ma svojo bit, ki nastopa nasprot nas kot objektivno dejstvo, ki ga subjektivno  interpretiramo. Amak tud to objektivna realnoist sama ni nč drugega kot  vsakokraten splet intepretacij (osebnih/kolektivnih, zgodovinskih/aktualnih). Sicer avtonomen in kot tak bit, a vendar plod interkacije.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 11.11.2005 at 10:13:53


t wrote on 11.11.2005 at 09:08:56:
(dozdeva se mi, da večina gleda na sprejemanje kot na neko pasivno stanje svetih krav, u bistvu je sprejemanje že vsa akcija - ena tistih akcij, ki jih delamo z besedami, (več kot, da rečeš "sprejemam" ne moreš narediti).

sorry stari
sprejemanje je da gape bere kako kurcaš sprejemanje
in te ob tem razume
ne samo to
celo sprejema
in se zato ne skrega s tabo, da kako lahko take klatiš
ali pa zganja nad tabo ultimativno nesprejemanje, te zbena s foruma ...
+ da se ne zasekira da en tak kt si ti, take klat ...

to je sprejemanje

razumevanje

in ne obsojanje

in ne govorjenje mene mot(i) (whatewer že pač)

... kar te mot je tvoja pot!

se reče
ne moreš ti sploh govort o sprejmanju čefurja, dokler ga niti na dvorišče ne spustiš.

jest lahko govorim ... k mam semi-moje dvorišče odprto za vse ... tud čefurje, pa nigrje, pa cigane ... pa ...

tko da ... nima popolnoma nobene veze z nedelom
ampak je treba velik dela vložit. sploh, da lahko sprejmeš tavelike reči, da te več ne motijo in da dejansko šele lahko neki narediš za to, da bi se to spremenilo
ne na način, da si ti temu proti
ampak da delaš neki druzga ...

imho

se reče ... če te mot da oni niso integrirani, deli na tem da bojo dobil krasne možnosti za integracijo, in ta knowhow izvoz pol po svetu ... to rab ceu svet
know how o integraciji tistih z dna ...
kak se tega sploh lotit?

se ve

smo do tja že pršli

zmanjšat razlike med ljudmi

ne jih izgnat

sprejemanje ne sovraštvo

sovraštvo ni nič dobrega ...
rodi samo novo sovraštvo ...



****
evo jih
so mi glih zdele u mailbox padl

niso glih tisti o kerih je govora, ker tile pomoje živijo v svojem naravnem - domačem okolju ...

http://gape.org/smeh/Dezo_si_kupil_novy_vuz.jpg

http://gape.org/smeh/Fazekasovo_ferarri.jpg

http://gape.org/smeh/Gejza_frci_z_lesa.jpg

... pa vseen ... to je pač neki kar bi marsikoga zmotl če bi se po celovški peljalo ... in prov je tko ... ampak samo polcaj ma pooblastilo kakršnega koli ukrepanja ... ostali pa majo samo možnost zgleda dajat ... ne se tko dogajat kot oni, ampak drugač ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Loops of Infinity on 11.11.2005 at 10:20:32


gape wrote on 11.11.2005 at 10:13:53:
sorry stari
sprejemanje je da gape bere kako kurcaš sprejemanje
in te ob tem razume
ne samo to
celo sprejema
in se zato ne skrega s tabo, da kako lahko take klatiš
ali pa zganja nad tabo ultimativno nesprejemanje, te zbena s foruma ...
+ da se ne zasekira da en tak kt si ti, take klat ...

to je sprejemanje

razumevanje

in ne obsojanje

in ne govorjenje mene mot(i) (whatewer že pač)

... kar te mot je tvoja pot!



Kakor hitro nečemu rečeš ne, ma to moč nad tabo.  

Sprejemanje razumem, da sprejmeš tudi, če obsojaš, tudi če sovražiš... Ne izključuješ skratka.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 11.11.2005 at 10:28:17

eni pač pozitivke ne razumejo

zato je treba negativko, ki jo razumejo (od prve) zanegirat

tko delajo eni majndi ...

al kwa wem ...



ni da bi se človk obsojanju upiru ... vedet pa je pametno da ga ni pametno zganjat ... če že ... v čim manjši meri ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 11.11.2005 at 11:15:57


Toni_Zamene wrote on 11.11.2005 at 09:16:57:
Natančno tako.
Omenjeno potrjujejo tudi spoznanja moderne nevroznanosti, ki so potrdile v možganih obstoj t.i. " levo hemisfernega interpretorja ".



Razumevanje delovanje možganov je posledica našega  razumevanja celovitosti sploh. V razumevanju delovanju možganov se tako vedno odslikava naše razumevanje vsega drugega, tko da možgani so po eni teoriji lahko  delovno orodje uma, po drugi organ za zaznavanje božjega ali pa opravljajo predvsem vlogo  okrasnega (seksulanega) organa podobnega  pavjemu  repu in  zato namenjenega predvsem  očaranju  sočloevka.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Lilith on 11.11.2005 at 11:39:54

sprejemanje...kateri krog se gremo zdaj?

t, vidim, da si postal alergičen na neumnost. Morda si ob tem opustil tudi tisto lastno, ki se je kazala kot doživljanje sveta skozi SSKJ?
Anyway, god job.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 11.11.2005 at 12:50:31


Lilith wrote on 11.11.2005 at 11:39:54:
sprejemanje...kateri krog se gremo zdaj?


Jest bi tko kot gape reku, daj  učenje sprejemanja že sam dilaog/izpraševane o tej temi ne glede na to, a gre za osebno  izkušnjo ali teorijo. Dialog, ki  vedno novo ciklira,  dokazuje,  da teorije o neobstju ali nesmiselnosti sprejemnja  ni mogoče do kraja pobit  z  drugačno osebno izkušnjo in obratno, da bi blo z  močjo teorije možno pobit drugačno osebno izkušnjo. Pr men se itak dogaja, da ko je  osebna izkušnja taka, da zbudi dvom v možnost/smsielnost sprejmanja  v teoriji skušam najt možnost/smisu in obratno, ko v  teoriji zmanjka podlage se oprem na osebno izkušnjo. Tko da vprašanje možnosti/smislenosti sprejemnaja je v  očitno vprašanje vere, verska vprašanja  itak stvar cikličnega  izpraševanja brez enozančnih odgovorov.  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Toni_Zamene on 11.11.2005 at 13:16:18


titud wrote on 11.11.2005 at 11:15:57:
Razumevanje delovanje možganov je posledica našega  razumevanja celovitosti sploh. V razumevanju delovanju možganov se tako vedno odslikava naše razumevanje vsega drugega, tko da možgani so po eni teoriji lahko  delovno orodje uma, po drugi organ za zaznavanje božjega ali pa opravljajo predvsem vlogo  okrasnega (seksulanega) organa podobnega  pavjemu  repu in  zato namenjenega predvsem  očaranju  sočloevka.


Nevroznanost ugotavlja , da  je etično in moralno presojanje funkcionalno-materialno vgrajeno v človekove možgane ( vir. M.S. Gazzaniga ) - na nek način kot evolucijska pridobitev.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 11.11.2005 at 13:46:55


ARS wrote on 11.11.2005 at 09:41:51:
Po vsem, tudi tukaj napisanem,
ti "sprejemanje" se vedno enacis z "odobravanjem"?
Bon dieu!

:(
ARS



Gre za dve plati istega kovanca: sprejemanje nekoga, brez odobravanja, da je tak kot je, je popoln nesmisel in dejansko ostane na ravni performativne izreke: "Te sprejmem takega kot si, samo odobravam pa ne tega, da si tak kot si." (bi gape reku, da ne moreš govoriti sprejemnju nekoga, dokler ga ne spustiš na svoje dvorišče - meni je bolj všeč ta, da sprejemam vodo v čevlju, odobravam je pa ne)


Če smo pri Francozih, oni najbrž popolnoma sprejemajo ekipco, ki se je priselila (so jim dali stanovanja, podporo, šole, vse kar dobijo ostali Francozi...), vendar pa pač ne odobravajo, da bi oni lahko bili isti Francozi. Glavni problem pa je seveda v tem, da ni dovolj rib za vse, ki bi radi lovili, zato pač eni francozi lažje lovijo, drugi francozi pa težko pridejo do svojih rib.

za širši pogled
sskj sekcija:
sprejemanje -a s (e) glagolnik od
sprejemati: sprejemanje daril,
podkupnine / sprejemanje predpisov,
zakonov / sprejemanje gostov, strank /
sprejemanje novih delavcev v delovno
organizacijo / kritično sprejemanje
umetniških del / sprejemanje energije,
toplote / sprejemanje dražljajev /
sprejemanje televizijskega programa

sprejemati -am nedov. (e)

1. z izražanjem svoje volje delati a) da
preide k osebku, kar mu kdo daje,
ponuja: sprejemati darila, denar,
podkupnino / pismene prijave
sprejemamo do petnajstega aprila /
sprejemati različne funkcije b) da kdo
(lahko) uresničuje, kar želi v določeni
zvezi z osebkom uresničevati:
sprejemati pomoč, povabila / sprejemati
gostoljubje, prijateljstvo c) da postane
kaj veljavno: sprejemati stave /
sprejemati odloke, zakone

2. delati, da kdo (lahko) pride k osebku,
navadno za krajši čas in z določenim
namenom: sprejemati goste;
gostoljubno, prijazno sprejemati / danes
pacientov ne sprejemajo

3. navadno v zvezi s s, z delati, da je kdo
ob svojem prihodu deležen tega, kar
izraža dopolnilo: sprejemati koga s
smehom, ekspr. z rožami

4. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje
vključi z določenim namenom a) navadno
s prislovnim določilom: v tej organizaciji
sprejemajo nove delavce; na šoli
sprejemajo učence z dokončano
osemletko / sprejemati na stanovanje b)
z glagolskim samostalnikom: sprejemati
obleke v čiščenje; sprejemati kaj v
popravilo

5. delati, da pride kaj v zavest in
postane njena sestavina: sprejemati
nove ideje, teorije / sprejemati besede iz
tujih jezikov // soglašati s čim, upoštevati
kaj: sprejemam vaš predlog, zahtevo /
sprejemati družbene norme / sprejemati
rezultate ankete s pridržki

6. imeti, izražati pozitiven odnos do
kakega (umetniškega) dela: nekateri so
roman sprejemali, drugi odklanjali /
gledalci so sprejemali njegove filme z
navdušenjem

7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo
omogočati a) da kaj prehaja k osebku:
sprejemati energijo, toploto; sprejemati
in oddajati / rastline sprejemajo hranilne
snovi iz zemlje črpajo, dobivajo; les
sprejema vlago vpija, vsrkava b) da kak
pojav v stiku z osebkom povzroča
določen drug pojav: antena, radijska
postaja sprejema signale / celice
sprejemajo dražljaje

8. z radijskimi, televizijskimi napravami
delati, da kaj postane zaznavno:
sprejemati obvestila / sprejemati
televizijski program // ptt zapisovati
sporočilo, posredovano na daljavo z
Morzejevimi ali analognimi znaki:
radiotelegrafist sprejema in oddaja
sporočila / sprejemati Morzejeve znake
spreminjati oddajane električne, svetlobne,
zvočne signale v Morzejeve znake pri
posredovanju sporočila na daljavo

* fiz. sprejemati elektrone; rad.
sprejemati spreminjati električne signale, ki
jih prenašajo elektromagnetni valovi, v zvok,
sliko

sprejemajoč -a -e: poslušal jo je, z
navdušenjem sprejemajoč novico

sprejeman -a -o: z odporom
sprejemana zahteva


uživajte!



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 11.11.2005 at 13:58:59


Toni_Zamene wrote on 11.11.2005 at 13:16:18:
Nevroznanost ugotavlja , da  je etično in moralno presojanje funkcionalno-materialno vgrajeno v človekove možgane ( vir. M.S. Gazzaniga ) - na nek način kot evolucijska pridobitev.


Kognitivna znanost je locirala v možganih  tud center za religiozno dojemanje, ki je  glede na to, da si je izblikovala v samostojni center,   zihr velika evolucijska pridobitev, vendar bi na  njegovem obstoju  težko  utemelju tezo, da mora bit  religiozno dojemanje sveta temlej in osnova vsake človekove dejavnosti.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 11.11.2005 at 14:09:37


titud wrote on 11.11.2005 at 09:53:11:
Seveda ma svojo bit, ki nastopa nasprot nas kot objektivno dejstvo, ki ga subjektivno  interpretiramo. Amak tud to objektivna realnoist sama ni nč drugega kot  vsakokraten splet intepretacij (osebnih/kolektivnih, zgodovinskih/aktualnih). Sicer avtonomen in kot tak bit, a vendar plod interkacije.




Če gremo na realnost, je njeno bistvo v tem, da brez nje ne bi bilo nobenega vsakokratnega spleta interpretacij - ni interakcije česarkoli, če ni tistega, o čemer naj bi interakcija bila.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by bp on 11.11.2005 at 14:27:37


Toni_Zamene wrote on 11.11.2005 at 13:16:18:
Nevroznanost ugotavlja , da  je etično in moralno presojanje funkcionalno-materialno vgrajeno v človekove možgane ( vir. M.S. Gazzaniga ) - na nek način kot evolucijska pridobitev.

Potreba po pripovedovanju zgodbic je eno, zaznavanje laži oz. pristnosti izpovedanega pa drugo biološko dejstvo, ampak etičnega in moralnega presojanja pa se po mojem mnenju vseeno ne da v celoti stlačit v ta biološki okvir.

bp

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 11.11.2005 at 14:43:56


t wrote on 11.11.2005 at 13:46:55:
Gre za dve plati istega kovanca: sprejemanje nekoga, brez odobravanja, da je tak kot je, je popoln nesmisel in dejansko ostane na ravni performativne izreke: "Te sprejmem takega kot si, samo odobravam pa ne tega, da si tak kot si." (bi gape reku, da ne moreš govoriti sprejemnju nekoga, dokler ga ne spustiš na svoje dvorišče)


Z neodobravnje dejanj svojega otroka v ničemer ne pogojuje sprejemanja otroka v celot. In obratno, lahko dejanja tud odobravamo, pa ga ne sprejemamo.

Hočem povedat, da je odobravanje/neodobravanje le taktika, podrejena učenju  sprejemanja kot celovite življnjske strategije. Odobravnje/neodobravnaje ne more bit samo seb namen, namen je lahko le  enotnost obojega.  


Quote:
Če smo pri Francozih, oni najbrž popolnoma sprejemajo ekipco, ki se je priselila (so jim dali stanovanja, podporo, šole, vse kar dobijo ostali Francozi...), vendar pa pač ne odobravajo, da bi oni lahko bili isti Francozi. Glavni problem pa je seveda v tem, da ni dovolj rib za vse, ki bi radi lovili, zato pač eni francozi lažje lovijo, drugi francozi pa težko pridejo do svojih rib.


Jeba je v tem, da francozi do tujcov doslej praktično sploh niso imel odnosa,  niso njihovih dejanj niti   odobraval  niti neodobraval. Šele ko so se ti pobunili, so francozi začel s procesom sprejemanja, ki vključuje tako  odobravnje kot neodobravnje.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 11.11.2005 at 14:45:33


Toni_Zamene wrote on 11.11.2005 at 13:16:18:
Nevroznanost ugotavlja , da  je etično in moralno presojanje funkcionalno-materialno vgrajeno v človekove možgane ( vir. M.S. Gazzaniga ) - na nek način kot evolucijska pridobitev.


wrote on 11.11.2005 at 14:27:37:
Potreba po pripovedovanju zgodbic je eno, zaznavanje laži oz. pristnosti izpovedanega pa drugo biološko dejstvo, ampak etičnega in moralnega presojanja pa se po mojem mnenju vseeno ne da v celoti stlačit v ta biološki okvir.

bp



Ne mine dan, da ne bi kognitivisti znova odkrili tople vode in vse skupaj prodajali kot hud uspeh svoje znanosti.

Sicer je pa že Nietzsche ugotavljal, da je pamet samo še eden od razvitih nagonov, skupaj z vsem presojanjem in vsem kar pride zraven. V tem smislu se moralno presojanje v ničemer ne razlikuje od matematičnega ali logičnega ali kateregakoli presojanja, podlaga ostaja ista, zamenjajo se samo načela po katerih se presoja in predmet, o katerem se presoja...



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 11.11.2005 at 15:11:40


t wrote on 11.11.2005 at 14:09:37:
Če gremo na realnost, je njeno bistvo v tem, da brez nje ne bi bilo nobenega vsakokratnega spleta interpretacij - ni interakcije česarkoli, če ni tistega, o čemer naj bi interakcija bila.



uživajte!


Lep primer realnosti kot spleta  interakcij je orvelovska realnost v letu 1984, v kateri se preteklost z ineteracijo velikega brata fizično sproti spreminja tako, da ustreza njegovi konstrukciji prihodnosti. Ko junak ineteratira s tako realnostjo, izgubi praktično vsako  osnovo, s katero bi lahko interaktiral, zato izgublja motiv za interakcijo in se navadi sprejemat tako realnost neinteraktivno, kar je bil tud  namen velikega brata.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 11.11.2005 at 16:17:55


titud wrote on 11.11.2005 at 14:43:56:
Z neodobravnje dejanj svojega otroka v ničemer ne pogojuje sprejemanja otroka v celot. In obratno, lahko dejanja tud odobravamo, pa ga ne sprejemamo.

Hočem povedat, da je odobravanje/neodobravanje le taktika, podrejena učenju  sprejemanja kot celovite življnjske strategije. Odobravnje/neodobravnaje ne more bit samo seb namen, namen je lahko le  enotnost obojega.


Zdaj si samo pomešal nivoje - enkrat si govoril o sprejemanju nekoga in neodobravanju, njegovih dejanj (u bistvu si govoril o dveh različnih stvareh na dveh različnih nivojih), drugič pa si se zahaklal, saj ne moreš reči, da nekaj hkrati odobravaš, vendar ne sprejemaš (razen če mi lahko daš kakšen konkreten primer, kaj (katero dejanje) lahko obenem odobravaš in ne sprejemaš).

Odobravanje je nivo strinjanja - z nečim se lahko strinjamo ali pa ne, pa se vse skupaj nič ne spremeni, če nimamo te moči, da smo znotraj tega odločanja (je predhodno), hkrati pa je odobravanje tudi moralno stališče, ki ga zavzemamo ponavadi do dejanj (je naknadno).

Sprejemanje pa je nad nivojem strinjanja, saj gre največkrat za sprejetje nečesa, nad čemer sploh nimamo kontrole, lahko gre za dejstva, ki nam sicer niso všeč ali jih ne odobravamo v moralnem smislu, vendar so to dejstva, ki jih s tem kakšen odnos bomo imeli do njih, ne bomo spremenili.

(če gremo na nivo informacij, lahko neko informacijo sprejmemo, čeprav ni nujno, da se z njo strinjamo, ne moremo pa se z nečim strinjati, ne da bi prej to sprejeli: na nivoju idej strinjanje lahko pogojuje sprejemanje, če gre za neke nazore ali vključevanje določenih idej v širši kontekst (gre pač za vprašanje konsistence, ki pa je stvar sistema, v katerega se sprejema kot celote) - vkolikor pa smo na nivoju dejstev so dejstva tista, ki jih moramo sprejeti, ne glede na to, kakšen je naš odnos do teh dejstev: dejanje nekaj, kar se je zgodilo, dogodek, lahko samo sprejmemo, potem pa se lahko o njem še nadalje opredeljujemo (odobravamo, vrednotimo...).

Skratka, dokler je sprejemanje mišljeno kot moralna kategorija, potem je nujno poleg tudi odobravanje: sprejemam te takšnega kot si, vendar pa ne odobravam tega, kar si, žal ne gre skupaj; medtem ko na nekem ontološkem nivoju sprejemanje nima nobene veze z odobravanjem, temveč z dejstvi in argumenti, logiko...



titud wrote on 11.11.2005 at 14:43:56:
Jeba je v tem, da francozi do tujcov doslej praktično sploh niso imel odnosa,  niso njihovih dejanj niti   odobraval  niti neodobraval. Šele ko so se ti pobunili, so francozi začel s procesom sprejemanja, ki vključuje tako  odobravnje kot neodobravnje.



Po moje pa to ni res - njihov odnos do tujcev je bil pač enak, na istem nivoju za vse, dali so jim delo, dali stanovanja... jeba je nastala, ko je zmanjkalo dela. (sicer pa sem zadnjič na radiju slišal, da so imeli francozi v zadnjih letih povprečje 90 zažganih avtomobilov na dan)

Pa tudi drugače temu, kar se v Franciji dogaja, ne bi rekel ravno proces sprejemanja (ker bo Francozom počasi dovolj in bo huliganska ekipca deležna takšnega sprejemanja batin, kot si ga niti v sanjah ne morejo predstavljati).


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 11.11.2005 at 16:33:31


titud wrote on 11.11.2005 at 15:11:40:
Lep primer realnosti kot spleta  interakcij je orvelovska realnost v letu 1984, v kateri se preteklost z ineteracijo velikega brata fizično sproti spreminja tako, da ustreza njegovi konstrukciji prihodnosti. Ko junak ineteratira s tako realnostjo, izgubi praktično vsako  osnovo, s katero bi lahko interaktiral, zato izgublja motiv za interakcijo in se navadi sprejemat tako realnost neinteraktivno, kar je bil tud  namen velikega brata.



Mislim, da si nekoliko narobe razumel - tisto, kar se v 1984 spreminja je samo uradna verzija zgodovinopisja, ne pa preteklost, preteklosti zaenkrat še ne moremo spreminjati, tudi dejstev ne, prav tako realnosti same po sebi - spreminjamo lahko mnenja ljudi, interpretacije, interakcije...

Sicer pa se tudi pri nas dogaja nekaj podobnega, da politika hoče spreminjati zgodovino in si tako utrditi svoj položaj v sedanjosti za prihodnost - hočejo spremeniti interpretacijo tega kar se je zgodilo (stavek: "Partizan je ustrelil domačega pomagača okupatorjev." reinterpretirajo v "Komunistični bandit je umoril branitelja svete vere in naroda, ki je hrabro od znotraj uničeval tretji rajh."). Načeloma pa dlje od takšne reinterpretacije ne morejo, saj dejstva ostajajo ista, čeprav je res, da so jih že odkrili pri potvorjanju raznih spoiskov.


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by leonarda on 12.11.2005 at 00:26:06

No men je pa fora, da mi je lajf čimbl preprost, pa si probam stvari na preprost razložit

Če neki ne sprejemam, pomen, da zanikam obstoj le-tega

Ampak to kr ne sprejemam obstaja, ker se drgač sploh nebi mela možnosti opredrljevat.

In če tega kr obstaja ne sprejemam, morm en kup ene energije usmerjat u prepričanje, k nobenmu in ničemur ne služ

In zato sm se rajš odločla za sprejemanje vseh in vsega, brez pogojev in zahtev

...ne zmeri...priznam...mi spodleti - pa tud to sprejemam

In tud use vs k ste tle gor sprejemam in sodelujem, in mi je fino, čeprov jih velik vid lajf drgač od mene.

Jjest pač verjamem, da je sprejemanje drugih vedno in samo posledica samosprejetja


In če nečesa ne odobravam, pomen, da zavzamem vlogo razsodnika - tole je prov, tole pa ni. Obsodbe, kritike...

Pa kdo sm jest, da vem kaj je prov - amerigos 10. 9. pozab ugasnt luči in zjutri ne more u službo...obsojanja vredno? ...ampak on je živ, služba pa gori...

Rajš sm uklopla pozornost, da vidm u čemu je point.

Pa sm ga najdla - zase, za svojo resničnost - življenje ma svoj trip in jest sm del tega in point je pozornost, na vsak trenutek posebi, za kar je pogoj sprejemanje vsacga in vsega, kar v tem trenutku dožvim, zato ni namen spreminjat drugih in sveta

In sm začela spreminjat in izbolšvat sebe, da s tem prispevam k boljšmu svetu

In odobravam, u smislu dobr je - dobr je, da vsak razmišla, govori in dela na svoj način, ker si glih s tem največ dajemo


V resnici smo pa vsi skupaj taki siromaki, da sploh ne opazimo, da se venomer ukvarjamo vedno samo sami s seboj.
Kr_eden

se ti opravičujem, k sm pastela tvoj signature
Veš, na forumu ste refresh button lepo poslovenl in ko se ga dotaknš, piše ponovno naloži - uporabna zadeva - jest ga dostkrat uporabm

Drgač pa, je to stavk, u kterga že velik let ulagam vsa prizadevanja. In k u svoji siromašni nepomembnosti  nism mela kej druzga več nardit, kt da jo sprejmem... sm opazla... da se skoz ukvrjamo samo s sabo

In zdej mi je fino bit samo ena kaplca u morju, k lohk s svojo nepomembnostjo tvorim celoto in se prepuščam, men nepoznanmu dogajanju oceana in mi ni treba razmišlat, da me mogoče sosedna kaplca ovira, da nism dve kaplci


Nej vam bo vsak trenutek čudovit!  


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 12.11.2005 at 10:37:23


Dober članek v današnji Sobotni prilogi:

http://www.delo.si


VIDEMŠEK Boštjan, Sob 12.11.2005

Pošljem prošnjo za zaposlitev. Nič. Pridem na agencijo za zaposlovanje. Nič. Potem grem na ulico.



Quote:
...Uporništvo je moderno. V revnih pariških predmestjih je sežiganje avtomobilov, največkrat sosedovih, in metanje molotovk na pripadnike posebnih policijskih enot postalo vodilni izraz komunikacije dveh ločenih svetov. Nekoč hvaljena politika priseljevanja v Francijo je propadla. Francija je sprejemala, skoraj brez rezerv, a prišlekom razen državljanstva ni ponudila ničesar. Okoli večjih francoskih mest so v zadnjih petdesetih letih zrasla naselja, s katerimi bogata republika ni uspela vzpostaviti stika. Šest milijonov priseljencev večinoma živi v bednih razmerah. Ne dosti boljših kot v deželah, od koder so prišli oni ali njihovi starši. Gostiteljica jih je pustila na cedilu. Izbruh uličnega ognja je bil že nekaj let le še vprašanje časa. Nesrečna smrt dveh dečkov v Clichy-sous-Boisu pred šestnajstimi dnevi je sprožila val nasilja, ki nikogar ne bi smel presenetiti. Ko je francoska vlada sredi tedna prvič po letu 1955 uvedla policijsko uro, je izgrednikom napovedala odpor brez milosti. Vnukom alžirskih korenin se je zgodilo nekaj podobnega kot starim staršem, ki so v Francijo prišli med alžirsko vojno za neodvisnost (1954–1962). Notranji minister Nicolas Sarkozy je krenil v predvolilno predsedniško tekmo. »Ne razumem, zakaj moramo imeti policijsko uro. Tu nikoli ni bilo nemirov. Naše naselje je večinoma belsko in bogato. Nihče od nas nima razloga za proteste,« je v ponedeljek zvečer v edinem odprtem lokalu v mestecu Le Raincy povedal Vincent, 22. Le Raincy leži sredi najbolj vročih severovzhodnih pariških naselij. Župan mesteca bank in zavarovalnic je policijsko uro samoiniciativno razglasil že v ponedeljek zvečer. Uvedbo totalitarnega ukrepa je podkrepil s strahom pred napadom razjarjenih najstnikov iz sosednjih naselij. V Le Raincy – razen množice novinarjev – ni prišel nihče. Stranska škoda? Najstniki so za nekaj časa ostali brez nočnega življenja...

....Prvo noč, ko je francoska vlada razglasila izredne razmere in v problematičnih naseljih uvedla policijsko uro, nas na podzemni železnici nagovori urejen mlad mož. »Pospravite opremo, drugače vas bodo oropali.« Ko mu povemo, da smo novinarji, se razgovori. Reda Senoussi, 29, je otrok alžirskih staršev, ki so v Francijo prišli leta 1962. V Združenih državah je končal študij matematike. Po enajstem septembru se je vrnil v Pariz, kjer je vpisal študij psihologije. »Po napadu na WTC sem takoj vedel, da bo za Arabce v Ameriki težko. Raje sem se vrnil domov. Francija ima vendarle močnejšo demokratično tradicijo,« razlaga Reda, ki ob študiju ponoči dela v hotelu in vozi kombi. Pravi, da ga dogajanje v Franciji močno spominja na ZDA. »Oblast namerno ustvarja atmosfero vsesplošnega strahu. Potem ko so po totalitarnih načelih uvedli izredne razmere in policijsko uro, se je nasilje končalo. Nicolas Sarkozy je absolutni zmagovalec nemirov. V francoski javnosti je dobil podobo človeka, ki je ustavil izgrede. Preprečil vojno.« Nemiri ga niso presenetili. V predmestjih, pravi, vlada obup. Toda nasilje ni način, s katerim bi se dalo kar koli rešiti. »Najlaže je zažigati avtomobile in metati kamenje. Svojim arabskim rojakom govorim, naj gredo raje v knjižnico. Le z znanjem bodo konkurenčni. Tako bodo prišli tako do denarja kot do spoštovanja; to je tisto, kar v Franciji najbolj pogrešajo. Tudi sam sem kot najstnik veliko časa preživel na ulici. Bil sem tak kot oni. Potem sem spoznal, da se iz depresije lahko rešim le sam. Na državo in kakršne koli spremembe ne morem računati.« Reda pove, da je razglasitev policijske ure pri njegovih starših zbudila stare, boleče spomine. »Prvi dve leti v Franciji je moja mama na delo hodila ob štirih zjutraj. Šef jo je vedno pozdravil z 'dobro jutro, alžirska kurba'. To si je za vedno zapomnila,« nadaljuje mladenič, ki je do sedaj zamenjal 27 različnih služb. Nekoč bi rad delal na univerzi. Ali šel v politiko. »Arabci in Afričani moramo združiti moči. Veliko nas je. Le tako smo lahko konkurenčni v politični tekmi. Naša skupna podpora levičarskim kandidatom na volitvah leta 2007 bi bila lahko odločilna.« Reda Senoussi je na fakulteti ravno končal seminarsko nalogo z naslovom »Zakaj Afričani in Arabci v Franciji teže dobijo službe?« Razlogi, trdi Reda, niso le rasistični. Kriminala je med priseljenci dejansko veliko več. A nihče ne govori o razlogih. Najhujša je samoviktimizacija. Ter vedno slabša kvaliteta javnih šol. »Najboljši učitelji učijo bele otroke v osrednjem Parizu. Najslabši učijo Arabce in Afričane v getih.« Reda pravi, da se je šele pri dvaindvajsetih letih zavedel, da je Francoz. Zato se je odselil od staršev. Želel je spoznati svoje bistvo brez kulturoloških pritiskov. »Verjamem v republiko. Verjamem v njena načela. Ko se bo zamenjala oblast, bo drugače. V Franciji obstajajo ljudje, ki znajo spoštovati in si zaslužijo spoštovanje.« Ob njegovih nogah leži zadnja knjiga Michela Houellebecqa; človeka, ki je islam proglasil za najbolj neumno izmed vseh religij.¨

Hi-tech upor
Po besedah mladih priseljencev so bili nemiri koordinirani s pomočjo mobilnih telefonov in interneta. Najbolj učinkoviti so bili tako imenovani internetni blogi, preko katerih so najstniki iz vse Francije med seboj tekmovali v številu požganih avtomobilov in stopnjevanju sovražnega govora. Upor, ki sta ga povzročila socialna nepravičnost in pomanjkanje strategije pri reševanju priseljenskih vprašanj, je že v prvi nemirni noči postal državno prvenstvo francoskih getov. Na blogih je hitro zavladala cenzura. Nekaj mladcev, ki so šli predaleč, je policija priprla. Primer iz internetnega bloga: »Tisoč požganih avtomobilov samo v Strasbourgu – to bi bilo lepo, huh? Majhno naselje smo, a smo povzročili masaker. Morda ste vi podrli rekord, vendar prihajate iz večjega naselja.« Ali: »Vaše province so s petnajstimi zažganimi avtomobili patetične. Ne poskušajte oponašati Ille de France (pariška regija). Mi smo na 100 plus avtomobilih na noč v vsaki četrti!«
»Ne, ne tekmujemo drug z drugim. Bojujemo se za več pravic. Za boljše življenje,« pove Yannick, 23. V njegovi družbi nihče nima službe. Večina že pet ali šest let kroži po Parizu in išče kakršno koli delo. Vsi so končali srednjo šolo. »Včasih komu izmed nas uspe dobiti začasno delo, a le preko zvez. Preko naših ljudi. Revni smo, nimamo česa izgubiti. Zato smo težji nasprotnik, kot si oblast predstavlja. Ne bodo nas mogli zlomiti!« Yannick živi z mamo in bratom. Socialna pomoč in cestni posli. Skupaj s kolegi je globoko razočaran nad Francijo. Vsak dan je slabše. Veselijo se, da so se nemiri iz Pariza razširili po vsej Franciji. »Vsi smo eno. To je naša skupna stvar. Jaz sem geto. Oni so geto!« Fantje pravijo, da držijo skupaj. Med njimi ni težav. Njihove težave so skupne. Na najstnike, ki divjajo zaradi divjanja samega, gledajo pokroviteljsko. Razumejo jih in podpirajo. Moti jih le, da si za vsako ceno želijo priti v televizijska poročila. Prej ali slej, pravijo, bi prišlo do nemirov. Smrt dveh dečkov v Clichy-sous-Boisu ni osamljen primer. V njihovem getu (Grigny) so policisti lani ustrelila dva najstnika, ki kljub opozorilom nista hotela ustaviti avtomobila. Tudi tedaj je zagorelo nekaj avtomobilov...

...Paranoja
Parižani so prepričani, da jim nasprotnik diha za ovratnik. »Tu so, pred Parizom. Slišal sem, da prihajajo,« opozarja poljski lastnik hotela na Trgu republike, kjer je v noči s sobote na nedeljo zgorelo petindvajset avtomobilov. Po postajah podzemne železnice se sprehajajo do zob oboroženi policisti in vojaki. Medijska poročila o vojni v predmestjih so popolnoma demonizirala mlade priseljence.
Nemiri nikjer niso zajeli večjega območja. Tudi na ravni nasilja – to dokazuje le ena smrtna žrtev v dveh tednih, skupil jo je 'civilist' – je vse skupaj ostalo bolj ali manj na ravni specialnih učinkov. Goreli so avtomobili revnih sosedov in ne bogatih Parižanov. Razbijala se je imovina očetov in bratov. Dogajal se je ludizem, ne revolucija. Zabava na krilih socialnega konteksta. Kot je Anthony zapisal v blogu: »Živela Francija! Je..š francosko vlado! Je…š vse policaje, ki sovražijo muslimane in Arabce. Jaz sem Francoz, moje ime je Anthony in nemire podpiram, podpiram tudi odstop Sarkozyja, toda ne med zažiganjem avtomobilov v lastni soseski. Namesto zažiganja avtomobilov naših bratov in bratrancev raje uničimo policijsko postajo, pisarno prefekta, davčni urad in zažgimo avtomobile v 16. okrožju (bogati del Pariza). Naš sovražnik je desnica, hočem reči, bogataši.«...




uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 12.11.2005 at 11:55:07


leonarda wrote on 12.11.2005 at 00:26:06:
No men je pa fora, da mi je lajf čimbl preprost, pa si probam stvari na preprost razložit

Če neki ne sprejemam, pomen, da zanikam obstoj le-tega

Ampak to kr ne sprejemam obstaja, ker se drgač sploh nebi mela možnosti opredrljevat.

In če tega kr obstaja ne sprejemam, morm en kup ene energije usmerjat u prepričanje, k nobenmu in ničemur ne služ

In zato sm se rajš odločla za sprejemanje vseh in vsega, brez pogojev in zahtev


No vidiš, temu se reče sprejemanje na ontološkem nivoju - gre za sprejemanje dejstev, ki so, gre za realnost.



leonarda wrote on 12.11.2005 at 00:26:06:
...ne zmeri...priznam...mi spodleti - pa tud to sprejemam

In tud use vs k ste tle gor sprejemam in sodelujem, in mi je fino, čeprov jih velik vid lajf drgač od mene.

Jjest pač verjamem, da je sprejemanje drugih vedno in samo posledica samosprejetja


In če nečesa ne odobravam, pomen, da zavzamem vlogo razsodnika - tole je prov, tole pa ni. Obsodbe, kritike...

Pa kdo sm jest, da vem kaj je prov - amerigos 10. 9. pozab ugasnt luči in zjutri ne more u službo...obsojanja vredno? ...ampak on je živ, služba pa gori...



To je pa že drugi nivo (ne v smislu naslednje stopnje ampak drugi v smislu drugačnosti - lahko tudi neodvisnosti od prejšnjega ontološkega): če smo prej sprejeli dejstvo, da npr. rasizem obstaja, je sedaj na nas, da se odločamo, ali je to dobro ali slabo/zlo - to je etično/sintaktični nivo. To je nivo, kjer ne gre več za sprejemanje dejstev, temveč za naš odnos do teh dejstev - šele po našem odnosu do česarkoli (sveta okrog nas, sveta znotraj nas...) se dokončno izkažemo, kdo smo, kaj smo...

Na tem nivoju se moramo sami odločati, kaj bomo sprejemali in kaj ne, kaj potrebujemo in česa ne, s čim se strinjamo in s čim ne, namreč to, kar sprejmemo na tem nivoju smo mi sami...


leonarda wrote on 12.11.2005 at 00:26:06:
Rajš sm uklopla pozornost, da vidm u čemu je point.



Pozornost mora biti vklopljena neprestano, pozornost na vse.



uživaj!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 12.11.2005 at 12:39:51


Lilith wrote on 11.11.2005 at 11:39:54:
sprejemanje...kateri krog se gremo zdaj?

kolkr kdo ...



t wrote on 11.11.2005 at 13:46:55:
Gre za dve plati istega kovanca: sprejemanje nekoga, brez odobravanja, da je tak kot je, je popoln nesmisel in dejansko ostane na ravni performativne izreke: "Te sprejmem takega kot si, samo odobravam pa ne tega, da si tak kot si."

jest bi (valjda) reč postavu drugač ...
kot sm že zapisu
(odvisno v kerem krogu sprjemanja si)
ko nekdo pride na tvoje dvorišče, ga lahko najprej začneš ocenjevat kakšen on je ... in se na osnovi tega odločš al ga boš sprejel al ne (na dvorišče)
lahko pa, ko kdo pride, ga sprejmeš, pogostiš in tako use (kot velevajo (mislm da) arabski (predvsem) običaji), skratka si prijazen do njega, mu daš možnost, da se on izkaže kot prijazen ... in ... če se slučajno izkaže kot nesprejemljiv v kateremkoli aspektu vajinega odnosa, veš da maš tam še neki za poštimat ... na poti do razsvetljenja, za vse ostale poti to ne velja (imho)

skratka to da ga ne sprejmeš doživiš kot osebni neuspeh ...

in teorija gre tko ... da ko neko vrsto vzorca SPREJMEŠ, se ti ta vrsta vzorca več ne dogaja, ker je ne rabiš sprejemat, ker si jo že sprejel, če pa se ti slučajno dogaja te niti mal ne obremenjuje (spravlja v slabe filinge (upravičene ali ne (niti nima veze))), al je finalna preizkušnja (meganajtežja), ali pak še nisi sprejel (neglede na to kolk ti je do zdej to uspevalo (ponavadi v do neke mere kontrolirani okolici)).
kontrola je že takoj prolem ... seveda ... ker ubija svobodo ...
tko da ...


jest ne verjamem da francozi sprejemajo 'tiste tm' ... oni so jih hotl u bistvu izkoristit ... kao za malo plačano delovno silo ... u bistvu je pr nas položaj IDENTIČEN samo ne tolk intenziven ... modeli so precej blj integrirani ...
in je (skorde) jasno zakaj ... ker niso (tolk) odrinjeni na rob ... ker smo živel pomešani ... več ko se je izoblikovalo štepanjcev, pa fužin in tako ... blj so oni živel na kupu ... in blj so bli odrinjeni ...
verjamem da slovenci blj sprejemamo čefurje kot francozi svoje priseljence ...



morm rečt da o tem aspektu sprejemanja o kerem govorim jest, sskj pač ne govori ... beseda je sicer ista in lahko ima vse tiste pomene od zgoraj ... pa to ni ta pomen ...

mogoče bi ga mogu imenovat brezpogojno sprejemanje, ker pa bi človk tkoitaq moral bit vedno brezpogojen, se tega ne rabi zapisovat vsakič posebi ... in sploh ... hoja proti brezpogojnem sprejemanju je sprejemanje. stanje brezpogojnega sprejemanja, stanje kjer si sprejel vse (kar si se namenu (pred inkarnacijo)) je pa že ljubezen (brezpogojna) ... tko da ... spet ...

ono govori samo o sprejemanju daril, TV proga,  in podobno sranje
še najbližje je sprejemanje
novih idej, teorij
pa nima veze
veze ma sprejemanje drugega, ki ti kot po pravilu (dokler si v nižjih 'krogih' sprejemanja) najeda k svinja ... že s tem ko obstaja ... tak kot je ...
natanko to je tuki natanko za sprejet
in kot sm že večkrat zapisu
ne more on nehat igrat svoje vloge, doker vsi za katere on vlogo igra, niso te vloge sprejeli, kot vloge (osebnosti) ...
ON/A je pač čist neki druzga
kot bi reku aryan
kategorično druzga

tko da vsakdo ki česarkoli NE sprejema (da ne rečem toisto obsoja) dodaja energijo k obstoju le tega ... in ono ne more odidt ... se ne more pobrisat iz akaše in sploh pa se ne more pospravt na astralu, kjer se mora najprej pospravt, če se hoče vplivat na spremembo v materiji ...
da bi se ljude bolj radi imeli in manj sovražili
ljubezen in ne vojna

to sta edini dve strani ki obstajata ...
vem da marsikdo vidi drugač ... jest pač vidm tko ...


tko da ... kaj je že blo za sprejet ...
aha ščurki in nemarni sosedje 'od dol'
se reče ... ko to stanje sprejmeš, se al oni odselijo al pa se ti odseliš na deželo (kar je quitaq point) ... brez da pokadiš neomejeno energije (časa) na to temo
naprimer

mislm ... ščurk ... ok
jest ne vem kaj je to
jest mam pajke, pa ose ki zaidejo, pa vešče ki ljubijo luč ...
tiste ki mi res najedajo, jih odnesem vn, ostale pustim pr mer ... tko zdej pajki hodjo po kotih, jest pa po sredini ... mislm da tud mateja več nima blema z njimi ...
na deželi je skoz polna hiša živali
mejhnih
velikim ne pustim v hišo, k pridejo itaq samo z ljudmi ... če bi sama pršla ... to se pa še ni zgodil ... da bi srna npr v hišo hotla ... al pa kej ... tamalih pa full
kaj jim češ?
češ se sekirat, pa use špranje zadihtat?
ne
sprejmeš jih
in jih več ne opaziš
zmeri mnj
tud če jih, te ne motijo ...
to je pač pot ...
ni kej dost kle zajebancije ...




zgornji del je čaku 12 ur, da sm tega spodnjega skompajlu skupi ... enkrat je treba ... here it is

SPREJEMANJE by user admin (ki se prikazuje kot gape na forumu)
7000 dni
100 hitov


sm tud na tegale naletu med iskanjem
Teža
gape wrote on 28.07.2004 at 22:34:05:
sprejemanje je ena taka beseda k je pr men rezervirana za en prov posebn pomen, kot verjetno zlo dobr veš.


kater je to pomen ... ?
za začetek bo moralo zadostovat spodnje ...


se opravičujem za pomote ...






Newageovska krivda

Quote:
dokler nisi razsvetljen, ne ustvarjaš sam, izključno, svoje realnosti, ampak ti jo soustvarja okolica, kolkr vzorcev vsiljenih iz okolice pač še imaš (ki pa jih rabiš za svojo rast - za preseganje samega sebe, bi lahko reku).
bolj ko se razsvetljuješ, bolj sam ustvarjaš svojo realnost in manj jo okolica ustvarja zate.
to tko pač je ... that's the way life goes ...

hec je pa u bistvu samo v opazovanju

da si pozorn na to kaj delaš in kaj tvoja dejanja porodijo v okolici

dajanje - sprejemanje

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1111747895;start=7#7



Sistemsko sporočilo

Quote:
*
RESNICA

vse je v sprejemaju in dajanju
ampak
v sprejemanju drugega in dajanju prvega

drugi mora dajati najboljše kar ima, da bo prvi to čim lažje sprejel

...
*
http://www.gape.org/gapes/index.htm#resnica




Vseobsegajoče sprejemanje == Ljubezen (brezpogojna, drgač pa quitaq ni ljubezen)

zdrava toleranca == sprejemanje

bi z lahkoto reku ...

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1093385443;start=105#105




sinjeoka wrote on 29.07.2004 at 14:43:51:
sprejmem tvojo vseenost  :)


gape wrote on 29.07.2004 at 14:51:33:
pametno
sej veš ... vse eno je ... vse je eno



VSEENO ALI VSE JE ENO

Quote:
Ko razbijemo ego, to še ne pomeni, da smo se očistili. Ko razbi-jemo vazo, ni več cela, ko razbijemo ego, ni več cel, ostanejo pa koščki, zato so tudi vse blokade šibkejše, niso več povezane. Potem jih je lažje odstraniti, a še vedno nagajajo. Ko odstranimo iz čustvenega telesa vse blokade, zaživimo v enosti, zavestno. Takrat nam je vseeno. Takrat namreč sprejemamo ljudi takšne kot so, brez obsodb. In v nas ni več kančka strahu - zato nam je vseeno. Dokler pa nas je strah, da ne bomo mogli preživeti sami ali pa ne vemo, kam bi s svojimi silnimi strastmi, smo še daleč od čistosti. Drugače rečeno, dokler potrebujemo drugo bitje, nismo svobodni. Ravno to pa je cilj.

http://www.gape.org/gapes/prispevki/resniceg_izvl.htm#vseeno





Forumske igre

Quote:
ne gre se za nesprejemanje, gre se bolj za nestrinjanje z načinom kako naj bi to (vedenje) odpravili in hkrati ali to odpravljati sploh (da ne govorim o omejitvah ki bi se zgrnile nad nas uporabnike, če bi se to spravili odpravljat sistemsko), če pa se tisti, ki jih to moti, še vedno niso naučili, da če jih to moti, da je to _njihov_ problem, problem o katerem sicer na rabimo nujno razpravljat, je pa dobr da se ga zavedajo (in s cajtom kej naredijo v tej smeri).
ker ... to zavedanje, to omogoči tistemu, ki je bil do takrat nesprejet (tisti prvi, zaradi katerega se je opozarjanje zgodilo in s katerim se precej članov sicer strinja, s sankcijami pak ne), da postene sprejet in s tem dobi vse predispozicije, ki jih v okolju rabi da se spremeni. sam mora narest še čisto malo ... ker ga okolje podpira.


Quote:
sm jest dal to obdobje, obdobje opozarjanja na naslije čez leta 2002 pa 01 ... pol sm vidu da je to brez veze ...  
in začel prakticirat ne-nasilje ...  
in sprejemat tiste, ki so nasilni ...  
ne jih več sovražit, ne jim želet slabo ...
zdej ... zakaj?
sm pač dubu znanje in ko znanje imaš se reči mnjogo hitreje začnejo manifestirat. z znanjem lahko manifestiraš tud 'napačne' stvari ... noben problem ...  
ti ljudje ustvarjajo probleme, tisti ki so znanje dobili zavoljo odprave ega, zavoljo njega razumevanja ... pa se niso odpovedali egu ...

U can not change the world  
but
U can change yourself

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=forumi;action=display;num=1085815414;start=289#289



Banati da ali ne

Quote:
gostje imajo pravico pisat
...
*Naložit delo  Gapetu ...*
s tem se jasno gape ne strinja ...
...
bi opozoru, da sm učeri poslušu strica marjana ogorevca, se mi zdi in da je ta 'heretik med zdravilci' ponovno potrdil vse Resnice, ki smo se jih tuki gor skupi naučil.  
razumevanje (vzrokov), sprejemanje, odpuščanje, ljubezen ... iskanje vzorokov, njih ozaveščanje
...
ni pametno bit nesprejemajoč
in ni pametno bit nesprejemljiv

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1086184041;start=27#27



sindrom pijanca

Quote:
dejansko ... se tuki ne rabi gledat pijanca ... on samo je ... totalno navzorčen ... tuki je res pomembnejši človek ... preizkušnja pravzaprav ... sprejemanje ...  

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1072697009;start=27#27



Sprejemanje najslabšega v sebi

Quote:
jest tuki na forumu 'razlagam' stvari, kot je zadnjič lepo povedu A..  
razlagam jih sebi, kot bi reku meditacija al pa kej. ker pa je škoda, da to razlaganje sebi ostane samo v moji glavi, to razlaganje pišem na net, kjer si ga lahko prebere kdor hoče. in se z njim strinja ali pa ne. veliko ljudi se ne strinja lahko rečem.  
nekateri pa se.
lahko bi to pisanje vzel za 'delovanje' ki po definiciji povzroči 'antidelovanje'. in ker večina ljudi to 'delovanje' vsaj v začetku doživlja kot delovanje v slabo smer, kot pač da nekomu odvzemam svobodno voljo al pa kej, to v njih povzroči delovanje v pozitivno smer.  
ker pa moje delovanje ni delovanje ampak nedelovanje, saj ga vodi intuicija in s tem duh, in ker ni preračunljivo delovanje (za denar al pa kej), ampak delovanje iz ljubezni do sebe, hkrati pa tudi do drugih, je to nedelovanje, ki povzroča pozitivno delovanje v drugih.
...
pa sej nisem jezen; sm se praskanja že tolk navadu da mi sploh ni blem; ampak po tem pač spoznam negativne miselne vzorce ki se generirajo v drugih glavah in so usmerjeni proti meni. pa ponavadi ne zanalašč, pač podzavestno, in to moram kasneje spravt iz sebe, kar tudi ni blem, tud to že znam, (upam).

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=991906683;start=0#10



Trpljenje

Quote:
Ego je pravzaprav naše čustveno ali emocionalno telo, pravzaprav gre za blokade čustvenega telesa. Čustveno telo nam omogoča doživeti ali zaznati čustva kot so strah, ljubezen, jeza, žalost in podobna. Toda, ta čustva ne povzroča čustveno telo samo, temveč blokade na tem telesu. Imenujemo jih aktivne blokade in gre za astralna bitja, ki se držijo našega čustvenega telesa kot klopi. Ko te blokade izginejo, to pa se da doseči le s sprejemanjem in ljubeznijo, ostane naše čustveno telo čisto, zato tedaj ne poznamo več strahu, žalosti, jeze in drugih negativnih emocij, pač pa zavlada le ena energija - to je čista, nepotvorjena ljubezen.
http://www.gape.org/gapes/prispevki/resniceg_izvl.htm#ego

Center je rojen.
Ampak ta center, ego, je zrcalni center. Ni njegovo pravo bitje. Ne ve, kdo je; enostavno ve, kaj drugi mislijo o njem. In to je ego: zrcalna slika tistega, kar mislijo drugi.
http://www.gape.org/gapes/prispevki/egooshoslo.htm

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=display;num=1061794639;start=8#8



odvisnost od duhovnosti

Quote:
dobr pa je vedet da to kar ti opisuješ je predvsem v odnosu do tipa (mislm kakšna beseda - a se ti vidiš s tem človekom skupi čez 10 let?) ... in v odnosu je treba zlo pazit na pojem sprejemanje.
se reče ... velik stvari ki jih delamo in nas motijo in motijo tudi partnerja je tukaj samo zato da jih sprejmemo, šele takrt se lahko spremenijo, ali pač pogled na njih.
prej pač ne.
zdej kdo komu kaže kaj in kdo mora sprejet in kdo odpustit kaj ... tuki pač pravila ni ... tuki je samo intuicija ... srce, ki ti vedno in povsod pove kako in kaj ... in vedno ... preden kej blekneš 3x udahn (in izdahn seveda).

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1041700654;start=21#21



Ljubezen, sprejemanje

Quote:
Clovek pricakuje da ga bo, v konkretnem primeru partner, ljubil takega kot je, kadar je up ali down ...
Potem sem se pa zalotila, da sama ne sprejemam in to takih banalnih stvari ... ki so samo hrana za moj ego.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1042743546



ASERTVINOST

Quote:
trikov je pa malo morje ... za jezo, je najlažji, u bistvu za celotno sprejemanje je najlažja vaja, se usest pred tv dnevnik in opazovat svoje misli ... mislm da so u baršku točna navodila in ko vidiš vse kar je v dnevniku in ti je vseeno takrat je vaja končana ... in če boš hotu naslednjo ti jo bo nekdo dal ...
 
času pa je treba dat čas ... to je dejstvo ...

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1035729125;start=47#47


Teorija zarote

Quote:
DEMOKRACIJA
čeprav se nisva vedno strinjalav vseh stvareh, sva si vedno prizadevala, da bi ob medsebojnem spoštovanju poskušala priti do rešitev, ki bi bile sprejemljive za obe strani

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=slovenija;action=display;num=1033028519;start=3#3



duhovna rast

gape wrote on 18.07.2002 at 20:24:53:
jeeeee

sprejemanje je zmaga, na konc bomo res združl vse ... z močnim samsonom na čelu ... modrega salomona pa še čakamo ...




DILEMA

Quote:
odnos s partnerjem  
hmmm
sprejemanje
ogledalo
on ti kaže to kar tebe pri sebi najbolj moti
a si zihr da je to to, da ne 'dela na sebi'

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=display;num=1025215618;start=35#35



Dan po tem...

Quote:
cenzura not, brisanje not, men si v bistvu prov ušeč
če ima kdo problem s sprejemanjem naj se uči in nauči že enkrat
drugi (v tem primeru ti) so samo ogledala

je pa drgač zlo fajn da vsake tolko dobimo na sceno kakšnega 'razumneža', da se mal bl dogaja, da je bolj zanimivo ...  

kar pa se tiče mojih filingov po srečanju ...

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1024564994;start=21#21



Žerjavica = bližnica

Quote:
je sicer logično da ko je enkrat kamerman v krogu, da ga težko vn vržeš, ker on je svojo distrakcijo že naredu (četudi ti je stal za hrbtom in ga nisi opazil v začetku) in zato ga sprejmeš in pustiš tam kjer je.
očitno je isto pravilo obveljalo za vse naslednje 'motnje' -  tko sm jih jest dojemu.
pravilo pa je blo SPREJEMANJE.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samanizem;action=display;num=1006939274;start=23#23



Svet smo ljudje?

Quote:
svet je takšen kot si ga narediš, bolje, takšen kot ga dojemaš - vidiš.
če ga vidiš slabega, je to samo tvoj odziv na ta svet, za nekoga drugega ni tak, je drugačen, za nekoga slabši za nekoga boljši.  
zato če ga hočeš spremenit moraš spremenit odziv nanj v sebi, tj spremenit sebe, to pa je najlažje narest s sprejemanjem.
zato ga moraš sprejet, če hočeš seveda, lahko pa ostaneš kjer si.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1022338276;start=16#16



Newage

Quote:
veseli tudi mene Wink
pomagaš lahko (komurkoli) edinole s sprejemanjem, z ljubeznijo, z neobsojanjem. tko lahko pomagaš TI NJEMU.  
on sam sebi pa lahko pomaga tako da spremeni sam sebe, najlažja pot je pomoje preprogramiranje možganov živali z naprimer maditacijo. težava je seveda ker se ti modeli ne ZAVEDAJO da bi se lahko spremenili, da bi bilo celo dobro za njih da se spremenijo.  
težava pa je še ena.  
in sicer.  
neka deklica (al pa deček) je bila zlorabljena v prejšnjem življenju. ni mogla sprejet, ni mogla odpustit, je obsojala do smrti. in to se je zapeklo v dušo. to je duša nesla gor s sabo. in ta duša lahko to sprejme samo tako da gre tukaj in zdaj še enkrat čez to izkušnjo in sprejme, odpusti, ne obsoja. ni treba isti trenutek, ampak sčasoma mora, to je naloga. in kako naj gre ona čez izkušnjo če ne najde pedofila?  
kako?
ne more, ne more spucat svoje travme, brez da bi se ena duša javila in se inkarnirala v pedofila. ponavadi ima ta duša glih ta blem, da se tega ne more znebit ... in tukaj ima možnost.
skratka
on se mora spremenit, ne ti njega. ti moraš sebe spremenit vsaj v toliko da boš opazil bruno v svojem očesu, in nehal opozarjat na trske v očeh drugih. saj oni morajo sami ozavestit to trsko in ti to bruno.  

morm rečt še tole
tud jest sm mislu da je (moja) naloga pomagat drugim da pridejo na pravo pot, jim pomagat da se ozavestijo ... pa ni ... naloga je ozavestit sebe in potem dajat zgled drugim in če te prosijo za pomoč jim pomagat.
ampak če ne bi tko narobe mislu pol ne bi blo gape.org-a in ne bi blo tega foruma v tej obliki ... tko da dilema sicer obstaja ... čeprov v bistvu ne ... najprej seb pomagat pol pa šele drugim, ne pa najprej drugim in drugi bodo men, ker tko pač ne gre, vsak lahko samo sebi pomaga.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1019751308;start=55#55



SLOVENSKA IDENTITETA

Quote:
identiteta naj bo sprejemanje vsega.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=slovenija;action=display;num=1019719086;start=17#17



Kundalini meditacija - OSHO

Quote:
sm pa zadnjič, mislim da clo prvič v lajfu vidu stavek, there is no wrong way to do this.
prevajanja svetlobe namreč ... za magijo verjetno res obstaja tudi wrong way, za meditacijo, mir, ljubezen, hvaležnost, sprejemanje ... pač ne

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samanizem;action=display;num=1014448722;start=0#13



ZLATA PRIHODNOST

Quote:
glej jest grem na kononenkotovo stran in berem en članek, druzga, tretga ... vsi so mi kul, vse to vem, če me kaj zmoti, VEM da moram to še sprejet. če ne morem sprejet (in hkrati razumet kot smo se zadnjič lepo naučili), grem po knjigo in jo berem ... sicer se mi to še ni zgodil ... tko da ... kaj vem ... torej ne gre za pritegnjenost ampak bolj za sprejemanje, za dopuščanje možnosti, da bi lahko bilo tudi tako ... ne pa da sem iz inata proti, ker se ono ne uklapa u moj sistem ...  

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1016459261;start=12#12



Nova doba

Quote:
zdej, če dopustimo da gre tema do konca - npr z atomsko vojno (kjer kot veš se dvigne prah in sonce ne more do zemlje - in je tema - največja kar jo znamo (umetno) ustvarit), bo šlo pač d hard wey, to je naša svobodna odločitev. glih v tem threadu smo pogruntal da bo božje kraljestvo prišlo na zemljo leta 2012. zdej si pa predstavlji, da čez leto al pa kej izbruhne svetovna vojna (atomska), in si predstavljej kaj vse boš mogu sprejemat ... boš zdržu v luči (kamor greš sedaj, po svoji svobodni odločitvi - in nimaš tako zelo težkih preizkušenj), al poš podlegu temi, tistih preostalih 10 let dokler ne pride na zemljo božje kraljestvo Huh
mogoče boš ... pa misliš da bo večina ljudi zdržala sprejemanje tistega kar pride ... pa misliš da bo bog zadovoljen ko bo vidu da je je rešila samo peščica ljudi? ...

lahko gledaš clo tko da se bog s tem ko dobiva nove izkušnje od nas dograjuje in izgrajuje perfekten sistem za živet ... in s tem ko se on izpopolnjuje nam tudi nova navodila pošilja na zemljo (preko prerokov itd) ... vedno bolj natančna ... vedno bolj v jedro jih zna povedat ... sm glih dons poslušu polnočni klub ... pravijo da prvi krščanski bog je bil še maščevalen (mojzesov in abrahamov) ... do jezusa pa se je to spremenilo ... jezus nastavi še drugo lice ... tako gre svet naprej.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1003350315;start=15#15



dežavu

Quote:
tale je pa huda - logična.
se pravi da je res da so vse informacije že napisane (kot pravi rudi) - Se pravi da se že vse ve kaj se bo z nami dogajalo.

TOO MUCH.
kje je pol svobodna volja?
a je dejansko samo v tem kako se bomo odzvali na dogodke (dajanje in sprejemanje, ki je edina 100% resnica - edino pomembno v življenju, vsaj kar se mene tiče, vsaj zaenkrat).  
je to mogoče?  

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=994602937;start=6#6



Novosti - sprejemanje spolnih iztirjencev

Quote:
točno to bom reku; pa ne bom razlagu zakaj!
sprejmimo jih take kot so
sm najprej hotu napisat da oni so pa res slabi in to, pol sm pa takoj pomislu na sprejemanje, ker obsojat ne smeš in pol lahko samo sprejemaš.
jebiga

...

ok
to štekam
ampak
definicija je taka: človek išče srečo, človek naj ljubi, človek naj sprejema.

sprejeti - ljubiti moraš svoje popolno nasprotje. ko npr sprejmeš do daske - ljubiš, te ljudi o katerih govoriš, sprejmeš to v sebi, svojo črno stran, ki nujno mora obstajati če naj obstaja tvoja bela stran. in ljubiti moraš obe. v sebi.  
drugi so samo tvoje ogledalo in ti kažejo kaj vse moraš še sprejeti - ljubiti.
pomoje

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=991635827;start=8#8



sprejemanje

Quote:
pomoje se sprejemanje in odpuščanje in ljubezen začnejo pri sebi. ko si sposoben ljubiti sebe, šele potem lahko začneš z drugimi, res pa je tudi da se da it po isti poti oduzadi, najprej druge in šele potem sebe, je pa težje ta druga pot. pomoje.

tole:
Q Ce se ne 'angaziras' glede nobene stvari vec, a potem ne postanes pasiven, apaticen? Q
tukaj se mi zdi pa da govoriš o nedelovanju;

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=988403498;start=10#10


samske punce??

Quote:
ne gre se za trpljenje, gre se za sprejemanje, s tem ko sprejmeš človeka se on spremeni.  
sprejemanje brez slabih misli.
probi.

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=spolnost;action=display;num=1045754220;start=16#16



sprejemanje

gape wrote on 28.04.2001 at 20:24:54:
odpuščanje je ključna beseda. sebi in drugim.





eto
prlezu sm do
Apr 28th, 2001, 8:24pm
januarja 2000 sm pa gape.org postavu ... u ameriki ... za skorde taužnt mark takratnih, za dve leti ... ne me vprašat od kje sm meu ...
tko da to pr koncu smo pisal še u ameriki
;D


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 12.11.2005 at 13:01:10


gape wrote on 12.11.2005 at 12:39:51:
...

in teorija gre tko ... da ko neko vrsto vzorca SPREJMEŠ, se ti ta vrsta vzorca več ne dogaja, ker je ne rabiš sprejemat, ker si jo že sprejel, če pa se ti slučajno dogaja te niti mal ne obremenjuje (spravlja v slabe filinge (upravičene ali ne (niti nima veze))), al je finalna preizkušnja (meganajtežja), ali pak še nisi sprejel (neglede na to kolk ti je do zdej to uspevalo (ponavadi v do neke mere kontrolirani okolici)).
kontrola je že takoj prolem ... seveda ... ker ubija svobodo ...
tko da ...



U bistvu je to, kar zgornja teorija opisuje ozaveščanje - to je uvedla psihoanaliza, na koncu pa se je vse nekako razvodenelo (ker samo s sprejemanjem ne naredimo ničesar drugega, kot da zavestno priznamo obstoj nečesa, kar je prej obstajalo v nezavednem ali na mestu nekakšne slepe pege - banalen primer, ko se zavem, da me čevelj žuli, ker imam pesek v čevlju, s sprejetjem tega dejstva nisem naredil ničesar, zato, da me neha žuliti, se moram sezuti in pesek spraviti iz čevlja - to je seveda vzorec (eden od njih), ki se mi lahko pojavlja precej pogosto).

Ko nekaj ozavestiš, samo dobiš nekaj kontrole nad tem, ker veš, kaj je to, kar  je prej uhajalo zavesti. Še vedno pa ozaveščanje ostaja proces, kjer je potrebno vedeti tudi kako vse skupaj deluje, da pridemo do dokončne kontrole in kontrola je še vedno investicija energije predvsem pa seveda znanja in pozornosti.

Sicer pa kontrola je dvoplastna - več kontrole ko imamo nad sabo in nad okoliščinami, ki lahko krojijo našo usodo, bolj svobodni smo (svoboda je to, da imamo mi kontrolo, ne pa kdo ali kaj drugega - moja svoboda je moja kontrola v mojih rokah)


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by leonarda on 12.11.2005 at 18:19:27


t wrote on 12.11.2005 at 11:55:07:
Pozornost mora biti vklopljena neprestano, pozornost na vse.


Super

Pot od "pozornost v luči filozofske razprave" do " živeti pozornost ali  budnost v vsakem trenutku" sicer mal traja...

... ampak ni panike, mamo do konc živlena čs.... pa še naprej...


t wrote on 12.11.2005 at 13:01:10:
več kontrole ko imamo nad sabo in nad okoliščinami, ki lahko krojijo našo usodo, bolj svobodni smo (svoboda je to, da imamo mi kontrolo, ne pa kdo ali kaj drugega - moja svoboda je moja kontrola v mojih rokah)


Čese se boš kdaj naveliču met polne roke, probi z zaupanjem -  deluje...
... če se boš slučajno kdaj odloču probat ... začne se pr seb - samozaupanje ...


Nej vam bo vsak trenutrk čudovit!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 13.11.2005 at 00:04:37

zaplankanost, zapečkanost in vse kar še sodi zraven ...

V Maroku kanalizacije, električne napeljave, vodovoda praktično nimajo, razen seveda soseske višjega razreda.  (skratka dobine, ki ne pritičejo povprečenemu Maročanu, pritičejo pa tudi priseljencam v Franciji)

V Franciji in v Belgiji so inicialno poleg tega imeli še ogrevanje, do trenutka ko so te soseske postale ležiše kriminala pa tudi službo za odvoz smeti, poštarje, pa tudi rešilci so si upali zapeljat not.

Na blebetanje raznih tipic Arsk pa, dela je za vse dovolj. Le ti brezposelni bi lahko začeli s pobiranjem smeti in z urejanjem okolice v lastnih soseskah.

(sinjeoka, ki je svoj čas obiskovala  teto, dokler je še živela v Parizu - skupaj 20 let in ista sinjeoka, ki se je ravnokar vrnila iz Bruslja)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by bp on 14.11.2005 at 10:08:57


sinjeoka wrote on 13.11.2005 at 00:04:37:
Na blebetanje raznih tipic Arsk pa, dela je za vse dovolj. Le ti brezposelni bi lahko začeli s pobiranjem smeti in z urejanjem okolice v lastnih soseskah.

ko nekdo govori s tako vehemenco, gotovo pozna tudi rešitev naprimer nemške 15% brezposelnosti (v nekaterih predelih tudi krepko čez 30%) in prepričan sem, da jo bo zaupal tudi nam, ker sicer demonstrira nič drugega kot ...

sinjeoka wrote on 13.11.2005 at 00:04:37:
zaplankanost, zapečkanost in vse kar še sodi zraven ...

... ki pa pravzaprav ne čudi, če se človek namenoma omejuje na žabjo perspektivo, ki je sicer lahko odličen reality check, vendar v tem primeru žal to ne pride v poštrev, ker namenoma noče pogledat na svet še z drugega zornega kota ...

sinjeoka wrote on 13.11.2005 at 00:04:37:
(sinjeoka, ki je svoj čas obiskovala  teto, dokler je še živela v Parizu - skupaj 20 let in ista sinjeoka, ki se je ravnokar vrnila iz Bruslja)

(druga možnost je samo še, da se niti ne zaveda svoje omejenosti)

bp

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 14.11.2005 at 10:25:47


wrote on 14.11.2005 at 10:08:57:
ko nekdo govori s tako vehemenco, gotovo pozna tudi rešitev naprimer nemške 15% brezposelnosti (v nekaterih predelih tudi krepko čez 30%) in prepričan sem, da jo bo zaupal tudi nam, ker sicer demonstrira nič drugega kot ...


ko smo že pri vehemenci naj te spomnim na New Deal, oziroma javna dela za (minimalno) plačilo s strani države.

...plačilo od države že dobivajo v obliki socialne podpore - naj jo še oddelajo  ;D

(pri čemer si se ravno na Nemčijo spomnil, ki ima eno najvišjih stopenj sive ekonomije v Evropi.)

sinjeoka iz žabje perspektive

zglj v razmislek ... zakaj so ravno četrti, kjer vlada brezposelnost najbolj usrane? Glede na to koliko časa imajo brezposelni bi se morale svetiti od čistoče. Moja babica pravi človeka sodi po njegovih čevljih

žabja perspektiva press


na življenje z druge strani sem zmeraj pripravljena pogledat - samo bp ti si pač ne moreš laskati, da si videl to življenje, še manj da veš koliko strani obstaja.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 14.11.2005 at 11:22:19


sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 10:25:47:
zglj v razmislek ... zakaj so ravno četrti, kjer vlada brezposelnost najbolj usrane? Glede na to koliko časa imajo brezposelni bi se morale svetiti od čistoče. Moja babica pravi človeka sodi po njegovih čevljih

žabja perspektiva press




Za žabjo perspektivo se to vprašanje zanimivo sliši, če pa stopimo iz te perspektive, bi se lahko vprašali, kakšne bi zgledale četrti, kjer vlada zaposlenost, pod nespremenjenimi pogoji?

(glede na to, da skoraj zagotovo zaposleni ne čistijo sami svojih četrti)



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 14.11.2005 at 11:28:10


t wrote on 14.11.2005 at 11:22:19:
Za žabjo perspektivo se to vprašanje zanimivo sliši, če pa stopimo iz te perspektive, bi se lahko vprašali, kakšne bi zgledale četrti, kjer vlada zaposlenost, pod nespremenjenimi pogoji?

(glede na to, da skoraj zagotovo zaposleni ne čistijo sami svojih četrti)



uživajte!



čisto in nerazbito, verjetno tudi zato, ker pazijo, da ne svinjajo že v štartu. Če bi imel vsaj malo izkušenj z gospodinjskimi deli bi vedel, da taktika sprotnega čiuščenja energetsko in časovno najbolj učinkovito).

(glede na to, da Bruselj nima svoje zimske službe a veš kje so pločniki odkidani že ob 5 zjutraj?)

(a greš stavit, da tudi v bogataških četrteh ne čistijo brezposelni?)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 14.11.2005 at 11:33:43


sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 11:28:10:
čisto in nerazbito, verjetno tudi zato, ker pazijo, da ne svinjajo že v štartu. Če bi imel vsaj malo izkušenj z gospodinjskimi deli bi vedel, da taktika sprotnega čiuščenja energetsko in časovno najbolj učinkovito).

(glede na to, da Bruselj nima svoje zimske službe a veš kje so pločniki odkidani že ob 5 zjutraj?)

(a greš stavit, da tudi v bogataških četrteh ne čistijo brezposelni?)



Glede na to, da še nisem bil v Bruslju ob 5h zjutraj po svežnem metežu, res ne vem. Vem pa, da mi boš rade volje povedala.

(sicer pa je vse samo hipotetično - sem med očitno dovolj bogatimi in zaposlenimi, da lahko kidam sneg na svojem dvorišču)



uživaj!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 14.11.2005 at 14:51:01

T, glede konkretnih  odobravnaj ob hkratnem nesprejemanju:
- hrepenenje po smrti, ki naj konča neznosnost življenja  za razliko sprejemanja smrti kot izpolnitve življenja
-  hrepenenje po otroku kot zapolnjevalcu  lastnega neizpolnjenega življenje za razliko od sprejetja otorka kot sadu  izpolnjenosti lastnega življenja...

Tko da tako smrt kot rojstvo lahko sicer odobravamo, a umeremo/živimo z njima ob hkratni nesprejetosti.

Drgač pa sprjetje ni isto kot ozaveščenje, ozveščenje je samo nujna  predhodna faza oz. je spoznaje o nujnosti/neizogibnosti sprejemanja.

Pa še na temo 'tole ni nič dobrega' od men zmerom bolj ljubega rastka vzadnji mladini: Prav zato so razlage, ki krožijo, prekratke; zdi se, da vsakdo projicira svoje lastne fiksne ideje v te dogodke, ki ostanejo misli nedostopni. Tega, kar se je zgodilo, ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenimo način razmišljanja. Mogoče pa je treba preudarek obrniti:  mogoče ta mladina zavrača to družboin se torej po njenih merilih vede'asocialno' - zato ker je to družba kupov pravic, pa brez pravičnosti, kupov svoboščin, pa brez svobode?

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 14.11.2005 at 17:20:54


t wrote on 14.11.2005 at 11:22:19:
(glede na to, da skoraj zagotovo zaposleni ne čistijo sami svojih četrti)



sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 11:28:10:
(a greš stavit, da tudi v bogataških četrteh ne čistijo brezposelni?)


čisti ponavad un k je plačan za to
brezposelni to niso
brezposelni tud nimajo za plačat nekoga ki bi čistu ... če pa že majo, pa ponavad porabjo za hrano ... in podobno ...



titud wrote on 14.11.2005 at 14:51:01:
Tega, kar se je zgodilo, ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenimo način razmišljanja. Mogoče pa je treba preudarek obrniti:  mogoče ta mladina zavrača to družboin se torej po njenih merilih vede'asocialno' - zato ker je to družba kupov pravic, pa brez pravičnosti, kupov svoboščin, pa brez svobode?

tale je pa res močn stric ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 14.11.2005 at 17:34:33


titud wrote on 14.11.2005 at 14:51:01:
T, glede konkretnih  odobravnaj ob hkratnem nesprejemanju:
- hrepenenje po smrti, ki naj konča neznosnost življenja  za razliko sprejemanja smrti kot izpolnitve življenja


Najprej je problem v tem, da po moje ne moremo enačiti hrepenenja in odobravanja, ker je hrepenenje vedno usmerjeno na nekaj, kar še ni prišlo v obstoj, medtem, ko je odobravanje lahko tudi odobravanje nečesa kar že je. Hrepenenje deluje na polju želje - zato je lahko tudi popolnoma nezavedno in delujoče mimo odobravanja, kot moralne kategorije.

Drugi še večji problem pa je, da v istem združuješ, dve različni stvari: kdor hrepeni po smrti, ki naj konča neznosnost življenja tudi sprejema in odobrava smrt kot tako - medtem ko tisti, ki sprejema smrt kot izpolnitev, jo spet kot tako tudi lahko odobrava ali hrepeni po njej.

(hrepenenje po nečem še ne pomeni tudi sprejemanje nečesa, hrepenenje je bolj kot karkoli drugega projekcija želja ne pa realnosti)


titud wrote on 14.11.2005 at 14:51:01:
-  hrepenenje po otroku kot zapolnjevalcu  lastnega neizpolnjenega življenje za razliko od sprejetja otorka kot sadu  izpolnjenosti lastnega življenja...


Podobno kot zgoraj, hrepeni tisti, ki nima, kdor ima ta že lahko sprejema, tisti, ki v danem trenutku nečesa nima samo hrepeni - in je na nivoju želje; sprejema tisti, ki ima - kako je pač njegova stvar. (bi reku gape, da ne govoriti o sprejemanju, če človeka ne spustiš na dvorišče)



titud wrote on 14.11.2005 at 14:51:01:
Tko da tako smrt kot rojstvo lahko sicer odobravamo, a umeremo/živimo z njima ob hkratni nesprejetosti.


Še vedno mislim, da sta življenje in smrt dejstvi, ki sta popolnoma neodvisni od našega sprejemanja, še manj pa od odobravanja - še prej kot ju lahko sploh odobravamo pa ju že moramo sprejeti kot dejstvi (na ontološki ravni): saj nečesa, kar ne obstaja, sploh ne moremo odobravati...


titud wrote on 14.11.2005 at 14:51:01:
Drgač pa sprjetje ni isto kot ozaveščenje, ozveščenje je samo nujna  predhodna faza oz. je spoznaje o nujnosti/neizogibnosti sprejemanja.


Seveda ni isto, - ozaveščanje je popolnoma psihološka zadeva, konec koncev je termin, ki prihaja s psihoanalitičnega polja. (in seveda se v zadnjemčasu na določenih področji prekrijeta - v nju ejdžu sta eno te isto)




uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 14.11.2005 at 17:45:32


gape wrote on 14.11.2005 at 17:20:54:
čisti ponavad un k je plačan za to
brezposelni to niso
brezposelni tud nimajo za plačat nekoga ki bi čistu ... če pa že majo, pa ponavad porabjo za hrano ... in podobno ...


kdo pa je plačan, da čisti po tvoji soseski? ... nben ? (nekak tko kt pr moji lublanski al pa bruselski)
tko kot v lublan tut v bruslu ali u parizu razen v strogeem centru cestnega pometača nauš sreču ...

...oziroma če raje živi do vratu v dreku, naj pač živi ... njegov čojs, tko kot je moj, da okol bajte z metlo in grablami strašim, ker sem zadost bogata...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 14.11.2005 at 18:13:44


sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 17:45:32:
tko kot v lublan tut v bruslu ali u parizu razen v strogeem centru cestnega pometača nauš sreču ...



Tale je malo bosa - veliko...




uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 14.11.2005 at 19:04:07


t wrote on 14.11.2005 at 18:13:44:
Tale je malo bosa - veliko...




uživajte!



dobro je bosa, potem pa ugotavljam, da mi je kršena človekova pravica, da mi drugi zastonj pucajo okoli mojega praga

p.s. Metla ino grablje se nahajajo v lopi pred bajto

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 14.11.2005 at 19:22:34


sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 19:04:07:
dobro je bosa, potem pa ugotavljam, da mi je kršena človekova pravica, da mi drugi zastonj pucajo okoli mojega praga

p.s. Metla ino grablje se nahajajo v lopi pred bajto




Če ne bi imala tistega visokega plota in napisa Pozor huda blondinka!!, bi se zagotovo že kdo lotil ;)

Prepričan pa sem, da bi hudo grizla, če bi kdo prostor okrog tvoje hiše prekvalificiral v javne površine.

(sicer pa imajo nekaj takega v Avstriji - če ne spucaš okrog bajte svoje, ti pride to popedenati ekipca, za njo pa seveda tudi račun)



uživaj!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by lola on 15.11.2005 at 08:44:32


gape wrote on 12.11.2005 at 12:39:51:
in teorija gre tko ... da ko neko vrsto vzorca SPREJMEŠ, se ti ta vrsta vzorca več ne dogaja, ker je ne rabiš sprejemat, ker si jo že sprejel, če pa se ti slučajno dogaja te niti mal ne obremenjuje (spravlja v slabe filinge (upravičene ali ne (niti nima veze))), al je finalna preizkušnja (meganajtežja), ali pak še nisi sprejel (neglede na to kolk ti je do zdej to uspevalo (ponavadi v do neke mere kontrolirani okolici)).
kontrola je že takoj prolem ... seveda ... ker ubija svobodo ...
tko da ...


jest ne verjamem da francozi sprejemajo 'tiste tm' ... oni so jih hotl u bistvu izkoristit ...


Hm, to sprejemanje, če naj velja za vse, zakaj potem tisti priseljenci v Franciji ne sprejmejo, da jih Francozi kao ne marajo, mar ni škoda vse tiste negativne energije, ki so jo vložili v zažiganje avtov in kar so pač še počeli, ... Ko pa je tako preprosto, samo sprejet je treba nek vzorec, pa se ti ne dogaja več. Če pa se še slučajno dogaja, ti ne vzbuja slabe filinge. Ja, te priseljence je treba nujno poučit o sprejemanju!


Quote:
tko da ... kaj je že blo za sprejet ...
aha ščurki in nemarni sosedje 'od dol'
se reče ... ko to stanje sprejmeš, se al oni odselijo al pa se ti odseliš na deželo (kar je quitaq point) ... brez da pokadiš neomejeno energije (časa) na to temo
naprimer

moji sosedje so se preselili  8)


Quote:
mislm ... ščurk ... ok
jest ne vem kaj je to
jest mam pajke, pa ose ki zaidejo, pa vešče ki ljubijo luč ...
tiste ki mi res najedajo, jih odnesem vn, ostale pustim pr mer ... tko zdej pajki hodjo po kotih, jest pa po sredini ... mislm da tud mateja več nima blema z njimi ...
na deželi je skoz polna hiša živali
mejhnih
velikim ne pustim v hišo, k pridejo itaq samo z ljudmi ... če bi sama pršla ... to se pa še ni zgodil ... da bi srna npr v hišo hotla ... al pa kej ... tamalih pa full
kaj jim češ?
češ se sekirat, pa use špranje zadihtat?
ne
sprejmeš jih
in jih več ne opaziš
zmeri mnj
tud če jih, te ne motijo ...
to je pač pot ...
ni kej dost kle zajebancije ...


;D    ;D    ;D    ;D

Ti lahko priporočam še kakšne male živalce za sprejemanje? Morda bi z veseljem sprejel kakšne naglavne uši, ki ti potem na lase "prlepijo" svoje gnide, pa klope, ki se ti zažrejo kjerkoli v kožo in ti pijejo kri, ...


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 15.11.2005 at 09:40:49


t wrote on 14.11.2005 at 17:34:33:
Najprej je problem v tem, da po moje ne moremo enačiti hrepenenja in odobravanja, ker je hrepenenje vedno usmerjeno na nekaj, kar še ni prišlo v obstoj, medtem, ko je odobravanje lahko tudi odobravanje nečesa kar že je. Hrepenenje deluje na polju želje - zato je lahko tudi popolnoma nezavedno in delujoče mimo odobravanja, kot moralne kategorije.

Drugi še večji problem pa je, da v istem združuješ, dve različni stvari: kdor hrepeni po smrti, ki naj konča neznosnost življenja tudi sprejema in odobrava smrt kot tako - medtem ko tisti, ki sprejema smrt kot izpolnitev, jo spet kot tako tudi lahko odobrava ali hrepeni po njej.

(hrepenenje po nečem še ne pomeni tudi sprejemanje nečesa, hrepenenje je bolj kot karkoli drugega projekcija želja ne pa realnosti)


Podobno kot zgoraj, hrepeni tisti, ki nima, kdor ima ta že lahko sprejema, tisti, ki v danem trenutku nečesa nima samo hrepeni - in je na nivoju želje; sprejema tisti, ki ima - kako je pač njegova stvar. (bi reku gape, da ne govoriti o sprejemanju, če človeka ne spustiš na dvorišče)


Bi se dalo oba primera tud tko obravnavat, da odobravaš smrt/rojstvo samo kot hrepenjenje po nečem nobstoječem/odostnem, ko pa  pride na 'tvoje dvorišče', ju ne odobravaš (več) in s tem tud ne sprejemaš. Samo si nisem izbral smrti/rojstva  po naključju, ker to sta pojava, ki ju nimamo v podzavesti kot lastni (potlačeni)izkušnji, ki bi ju bo  potrebno pred sprejemom  še ozavestit oz. zavestno odobrit.  To so ultimativne izkušnje, ki same po seb niso niti vezane na predhodno odobravnje oz. se le to se lahko  izkazuje samo  obliki  hrepenenja.  



Quote:
Še vedno mislim, da sta življenje in smrt dejstvi, ki sta popolnoma neodvisni od našega sprejemanja, še manj pa od odobravanja - še prej kot ju lahko sploh odobravamo pa ju že moramo sprejeti kot dejstvi (na ontološki ravni): saj nečesa, kar ne obstaja, sploh ne moremo odobravati...


Tle gre za uskladitev ontološke  s psihološko ravnijo.  Maš prov, ko  nekaj sprejemeš na  ontološki  ravni  kot dejstvo, šele pol lahko do tega oblikuješ   tud čustven odnos (odobravanje/zavraćanje). Če pa oblikuješ do nečesa psihološki odnos pred ontološkim, lahko z zavračanjem  obstoj nekega ontološkega dejstva zanikaš, z  odobravnjem pa vzpostaviš, čeprav realno ne obstaja.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 15.11.2005 at 09:43:58


lola wrote on 15.11.2005 at 08:44:32:
Hm, to sprejemanje, če naj velja za vse, zakaj potem tisti priseljenci v Franciji ne sprejmejo, da jih Francozi kao ne marajo, mar ni škoda vse tiste negativne energije, ki so jo vložili v zažiganje avtov in kar so pač še počeli,


Problem je v tem, da tisti niso priseljenci, ampak so francozi. Če pristajajo na zanikanje strani francozov, zanikajo sami sebe.  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by leonarda on 15.11.2005 at 09:54:49


lola wrote on 15.11.2005 at 08:44:32:
Ko pa je tako preprosto, samo sprejet je treba nek vzorec, pa se ti ne dogaja več.



preprost .... blagor ti...

jest u tem vidm najučinkovitejšo pot, ktere posledica je preprostost...

... al pa nagrada ... da je, ko vzorec sprejmeš in presežeš, bl preprost žvet...

Nej vam bo vsak trenutek čudovit!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by bp on 15.11.2005 at 09:56:14


sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 10:25:47:
ko smo že pri vehemenci naj te spomnim na New Deal, oziroma javna dela za (minimalno) plačilo s strani države.
Selektivni spomin domačim libertarcem pogosto prepreči sposobnost videti tudi eno od bistvenih sestavin New Deala: ameriška vlada je pred uvedbo javnih del določila minimalne plače in tako preprečila splošen padec plač in s tem povezane posledične nemire. Zakaj bi najemal recimo gradbene delavce za gradnjo avtocest, če pa jih lahko dobiš ceneje preko javnih del?
Da o tem kaj vse so počeli nekateri tedanji libertarci, da bi preprečili New Deal, sploh ne govorim.


Quote:
zglj v razmislek ... zakaj so ravno četrti, kjer vlada brezposelnost najbolj usrane? Glede na to koliko časa imajo brezposelni bi se morale svetiti od čistoče. Moja babica pravi človeka sodi po njegovih čevljih

recimo zato, ker se nihče od njih ne identificira s svojo trenutno četrtjo, ker vsi svoj položaj vidijo samo kot začasno postajo na poti k uspehu, ki pa se s časom počasi spremeni v trajno? zaradi nezadovoljstva? no zakaj?

lp bp

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by vida on 15.11.2005 at 10:11:04


titud wrote on 15.11.2005 at 09:43:58:
Problem je v tem, da tisti niso priseljenci, ampak so francozi. Če pristajajo na zanikanje strani francozov, zanikajo sami sebe.  


Saj imajo svoje prednike na drugem kontinentu in izhajajo iz druge kulture.
Kaj pa vpliva na identifikacijo človeka ? Po moje bolj vzgoja v družini kot  trenutno življenjsko okolje.



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by leonarda on 15.11.2005 at 10:14:55


sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 10:25:47:
zglj v razmislek ... zakaj so ravno četrti, kjer vlada brezposelnost najbolj usrane? Glede na to koliko časa imajo brezposelni bi se morale svetiti od čistoče. Moja babica pravi človeka sodi po njegovih čevljih


Mogoče je pa vse le odraz ocene lastne vrednosti...

... če nekdo svojo vrednost ocen na podn preživetja, mu je vse tm... pr rok... tud higijena ....

in tok k je s svojimi izbirami odgovoren do sebe, je odgovorn tud do blata na svojih čevljih...

Nej vam bo vsak trenutek čudovit!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 15.11.2005 at 10:26:36


lola wrote on 15.11.2005 at 08:44:32:
Ja, te priseljence je treba nujno poučit o sprejemanju!


nujno poučit ... vsakogar ...


zakaj pa bi ti hotla da bi jest dubu uši?

mislš da jih še nism sprejel?

(to se je pr nas dogajal ~ 20 let nazaj (smo jih u šoli kr usi mel) ... a je to še na sceni?)



to da so sosedje šli si že povedala ...
nisi pa (točno) povedala al so odšli zarad pritiskov ostalih (tvojih kar se tebe tiče), al ker ste jih ostali (ti osebno kar se tebe tiče) sprejel in so se oni sami odločl da bojo odšli ... (na boljš) ... tm kjer ni sosedov v bloku k majo ščurke, da jim pol najedajo (z njihove perspektive) ...

in zdej ... jest rečem ... če ne obstaja (tukaj in zdaj) taista težava (sosedje od dol + res male živali v bloku (ki - jasno - izvirajo od njih)), pol si ti in otali v bloku to sprejela ... in se vam več ne bo dogajalo ...
v nasprotnem primeru ...
pride nov sosed ...

al pa boste moral neomejene količine energije vložit v to da boste take vn iz bloka držal ... vložit ... na pa (zablokirane) sprostit, tko kot mulci v franciji ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 15.11.2005 at 10:33:25


vida wrote on 15.11.2005 at 10:11:04:
Saj imajo svoje prednike na drugem kontinentu in izhajajo iz druge kulture.

in?
v osebni jim piše francoz
kaj naj pol nardijo?
naj se odpovejo edinemu državljanstvu ki ga imajo in začnejo težit da hočjo državljanstvo ki jim pripada po krvi liniji od njih (pra)staršev?

oni tm so
to je dejstvo
so taki kot so, kot so se sami definiral
čist zadost dobr pa vemo kolk definicija ki prihaja od širše družbe vpliva nate.
in kolk že prej na tvoje starše
sploh pa stigma
sploh pa marginalizacija in odrivanje na rob ...

morm rečt

natanko to se je zgodil dozdej vladajoči opciji
da so marginalizirana skupina
da kljub temu da jih za za eno tretjino, jih je premal da bi KAKRŠNOKOLI svojo voljo uveljavljal pri 'reformah' ...
nimajo moči za narest karkoli ...


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 15.11.2005 at 10:37:24


sinjeoka wrote on 14.11.2005 at 17:45:32:
kdo pa je plačan, da čisti po tvoji soseski? ... nben ? (nekak tko kt pr moji lublanski al pa bruselski)
tko kot v lublan tut v bruslu ali u parizu razen v strogeem centru cestnega pometača nauš sreču ...


t wrote on 14.11.2005 at 18:13:44:
Tale je malo bosa - veliko...

Kar si navedla za Ljubljano, Pariz in Bruselj je zaprmej ekstremno bosa, ne sam mal.
Prav za nobeno od treh ne mores rect, da je usrano mesto.
Na primer, v Parizu celo pasje kakce s posebni enotami & napravami naokol pobirajo ...
Pa ceprav je hkrati res, da sem najbolj usrane domace (ne javne) koticke prav v Franciji spoznala; pri "klenih domorodcih", da ne bo natolcevanja.

Moras pa v eni zlo cudni, odrocni ljubljanski soseski zivet, da vam nihce "javen & placan" javnih povrsin ne puca ...
... pa tvoja teta zaprmej ni v 16. pariski cetrti zivela ... pa ti se v Bruslju ocitno tut nisi po Ucclu najvec gibala ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 15.11.2005 at 10:43:26


vida wrote on 15.11.2005 at 10:11:04:
Saj imajo svoje prednike na drugem kontinentu in izhajajo iz druge kulture.
Kaj pa vpliva na identifikacijo človeka ? Po moje bolj vzgoja v družini kot  trenutno življenjsko okolje.


Vzgojeni so priselejniških družinah,  zato se identificirajo se s to  kulturo priselejncev in ne  domorodnih alžircev, maročanov... Tko da ta kultura obstaja samo v franciji in  je v tem smislu francoska, neglede na to, kakšno skrpucalo to zgleda za 'prave' francoze.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 15.11.2005 at 10:47:12


lola wrote on 15.11.2005 at 08:44:32:
Hm, to sprejemanje, če naj velja za vse, zakaj potem tisti priseljenci v Franciji ne sprejmejo, da jih Francozi kao ne marajo, mar ni škoda vse tiste negativne energije, ki so jo vložili v zažiganje avtov in kar so pač še počeli, ... Ko pa je tako preprosto, samo sprejet je treba nek vzorec, pa se ti ne dogaja več. Če pa se še slučajno dogaja, ti ne vzbuja slabe filinge. Ja, te priseljence je treba nujno poučit o sprejemanju!


titud wrote on 15.11.2005 at 09:43:58:
Problem je v tem, da tisti niso priseljenci, ampak so francozi. Če pristajajo na zanikanje strani francozov, zanikajo sami sebe.

Hkrati takisto za potomce priseljencev iz ex-Yu republik v Sloveniji velja, pa otroke mesanih slovenskih parov/zakonov ...
Ne pozabit na te Slovence in kaksen je (bil) na splosno tukajsnji odnos do njih ...
Lola, takim kot ti oz. klenemu Slovencu je vcasih ze samo mehki ć prevec, mar ne?

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by vida on 15.11.2005 at 10:56:49


gape wrote on 15.11.2005 at 10:33:25:
in?
v osebni jim piše francoz
kaj naj pol nardijo?
naj se odpovejo edinemu državljanstvu ki ga imajo in začnejo težit da hočjo državljanstvo ki jim pripada po krvi liniji od njih (pra)staršev?

oni tm so
to je dejstvo
so taki kot so, kot so se sami definiral
čist zadost dobr pa vemo kolk definicija ki prihaja od širše družbe vpliva nate.
in kolk že prej na tvoje starše
sploh pa stigma
sploh pa marginalizacija in odrivanje na rob ...

morm rečt

natanko to se je zgodil dozdej vladajoči opciji
da so marginalizirana skupina
da kljub temu da jih za za eno tretjino, jih je premal da bi KAKRŠNOKOLI svojo voljo uveljavljal pri 'reformah' ...
nimajo moči za narest karkoli ...


v osebni jim res piše francoz, vprašanje pa je kako se počutijo in komu pripadajo.
Skratka težko je govort o tem česar nisi probal.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 15.11.2005 at 10:59:01


vida wrote on 15.11.2005 at 10:56:49:
v osebni jim res piše francoz, vprašanje pa je kako se počutijo in komu pripadajo.
Skratka težko je govort o tem česar nisi probal.

vprašanje ki si ga zastavlja kdo?

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by vida on 15.11.2005 at 10:59:57


titud wrote on 15.11.2005 at 10:43:26:
Vzgojeni so priselejniških družinah,  zato se identificirajo se s to  kulturo priselejncev in ne  domorodnih alžircev, maročanov... Tko da ta kultura obstaja samo v franciji in  je v tem smislu francoska, neglede na to, kakšno skrpucalo to zgleda za 'prave' francoze.

ja in obratno, ne glede na to kakšno skrpucalo zgledajo za priseljence tudi francozi.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by vida on 15.11.2005 at 11:12:01


gape wrote on 15.11.2005 at 10:59:01:
vprašanje ki si ga zastavlja kdo?


kako to misliš kdo ?

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by lola on 15.11.2005 at 11:52:05


titud wrote on 15.11.2005 at 09:43:58:
Problem je v tem, da tisti niso priseljenci, ampak so francozi. Če pristajajo na zanikanje strani francozov, zanikajo sami sebe.  


Saj ni poanta v tem, kdo je priseljenec in kdo Francoz. Poudariti sem hotela le, da tisti pridigarji vseobsegajočega sprejemanja le-to pridigajo samo enim, drugim pa ne. Torej, tudi tisti, ki zažigajo avte, se naj učijo sprejemanja.

Oziroma drugače povedano, če samo eni strani tupiš o tem sprejemanju, drugi pa ne, si sam že selektiven pri sprejemanju.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by lola on 15.11.2005 at 11:57:53


gape wrote on 15.11.2005 at 10:26:36:
zakaj pa bi ti hotla da bi jest dubu uši?


Saj nimam te želje, pravzaprav mi je popolnoma vseeno. Kot mi je tudi vseeno, če imaš pajke pa kakšne druge živali v hiši.
Gre za to, da mi govoriš o sprejemanju ščurkov. Jaz jih ne sprejemam. Lahko to sprejmeš?


Quote:
to da so sosedje šli si že povedala ...
nisi pa (točno) povedala al so odšli zarad pritiskov ostalih (tvojih kar se tebe tiče), al ker ste jih ostali (ti osebno kar se tebe tiče) sprejel in so se oni sami odločl da bojo odšli ... (na boljš) ... tm kjer ni sosedov v bloku k majo ščurke, da jim pol najedajo (z njihove perspektive) ...

Pojma nimam, zakaj so sosedje šli.

Sem pa nekaj let kasneje tudi jaz odšla iz tistega bloka.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 15.11.2005 at 12:59:42


vida wrote on 15.11.2005 at 10:59:57:
ja in obratno, ne glede na to kakšno skrpucalo zgledajo za priseljence tudi francozi.



Quote:
Saj ni poanta v tem, kdo je priseljenec in kdo Francoz. Poudariti sem hotela le, da tisti pridigarji vseobsegajočega sprejemanja le-to pridigajo samo enim, drugim pa ne. Torej, tudi tisti, ki zažigajo avte, se naj učijo sprejemanja.

Oziroma drugače povedano, če samo eni strani tupiš o tem sprejemanju, drugi pa ne, si sam že selektiven pri sprejemanju.


Oba posta sta v isti kategorij. Obe predpostvljata, da so francozi drugačni, da bi morali imet potomci priseljencev sposobnost  sprejemanja drugačnosti 'pravih' francozov. Keč pa je v tem, da so prav potomci prisljencev že ta  poosebljena drugačnost, torej se lahko sprejmejo le kot 'drugačni' francozi, torej  'pravi' francoz v bistvu sploh ne obstaja kot nekaj, s čimer bi se blo mogoče identificirat. 'Pravi' francoz je lepenovska fantzama,  s katero se je enako samodestruktivno identificirat   tko kot se  je samodestruktivno identificirat s 'pravim 'arabacem kot  bin ladnovo fantazmo.      

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by lola on 15.11.2005 at 13:45:58


titud wrote on 15.11.2005 at 12:59:42:
Oba posta sta v isti kategorij. Obe predpostvljata, da so francozi drugačni, da bi morali imet potomci priseljencev sposobnost  sprejemanja drugačnosti 'pravih' francozov. Keč pa je v tem, da so prav potomci prisljencev že ta  poosebljena drugačnost, torej se lahko sprejmejo le kot 'drugačni' francozi, torej  'pravi' francoz v bistvu sploh ne obstaja kot nekaj, s čimer bi se blo mogoče identificirat. 'Pravi' francoz je lepenovska fantzama,  s katero se je enako samodestruktivno identificirat   tko kot se  je samodestruktivno identificirat s 'pravim 'arabacem kot  bin ladnovo fantazmo.      


Ti govoriš o čisto drugi stvari kot jaz.  Mene zadeva s Francozi in priseljenci sploh ne zanima. Jaz razmišljam o tem tolikokrat omenjanem sprejemanju. In sicer se v relaciji/odnosu dveh ljudi/strani samo enim govori o sprejemanju, drugim pa ne. Tako se v tem primeru govori o Francozih, ki ga lomijo, ker drugih ne sprejemajo, tisti drugi (saj ne vem več, kaj so, ker priseljenci menda niso, pa niti ni pomembno) pa  očitno nič ne sprejemajo in je to kar v redu. Če že toliko govorijo o sprejemanju, naj to govorijo obem stranem/udeleženim. Sprejemanje naj bo obojestransko. Torej: Francozi naj sprejmejo tiste druge in tisti drugi naj sprejmejo Francoze.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by vida on 15.11.2005 at 14:08:58


titud wrote on 15.11.2005 at 12:59:42:
Oba posta sta v isti kategorij. Obe predpostvljata, da so francozi drugačni, da bi morali imet potomci priseljencev sposobnost  sprejemanja drugačnosti 'pravih' francozov. Keč pa je v tem, da so prav potomci prisljencev že ta  poosebljena drugačnost, torej se lahko sprejmejo le kot 'drugačni' francozi, torej  'pravi' francoz v bistvu sploh ne obstaja kot nekaj, s čimer bi se blo mogoče identificirat. 'Pravi' francoz je lepenovska fantzama,  s katero se je enako samodestruktivno identificirat   tko kot se  je samodestruktivno identificirat s 'pravim 'arabacem kot  bin ladnovo fantazmo.      

ni čisto tako ... strinjam se z lolo, da če že govorimo o sprejemanju naj velja to za obe strani. Če te prav razumem naj bi se priseljenci do sedaj že do neke mere "pofrancozili", sedaj pa naj bi bili na vrsti še francozi ... spomnila sem se na eno družino iz Bosne (muslimani), ki so živeli v moji vasi. Hitro so se vključili v okolje, govorili so slovensko in so navzven delovali kot da živijo od nekdaj tu. Ko pa sem bila pri njih doma (s hčerko sva prijateljevali), pa je bilo vse "drugače", dom je bil opremljen v njihovem stilu, v družini so ohranili verske običaje, drugačna prehrana ...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 15.11.2005 at 14:27:45


lola wrote on 15.11.2005 at 13:45:58:
Ti govoriš o čisto drugi stvari kot jaz.  Mene zadeva s Francozi in priseljenci sploh ne zanima. Jaz razmišljam o tem tolikokrat omenjanem sprejemanju. In sicer se v relaciji/odnosu dveh ljudi/strani samo enim govori o sprejemanju, drugim pa ne. Tako se v tem primeru govori o Francozih, ki ga lomijo, ker drugih ne sprejemajo, tisti drugi (saj ne vem več, kaj so, ker priseljenci menda niso, pa niti ni pomembno) pa  očitno nič ne sprejemajo in je to kar v redu. Če že toliko govorijo o sprejemanju, naj to govorijo obem stranem/udeleženim. Sprejemanje naj bo obojestransko. Torej: Francozi naj sprejmejo tiste druge in tisti drugi naj sprejmejo Francoze.

Oboji so eni in  isti. Ko bo vsak sprejel sebe, bo  s tem sprejel tud drugega, ker identiteiteta tega drugega je že del lastne francoske  identite.

Ni naloga  potomcev prisljencev, da bi sprejel 'prave' francoze, ker taki 'pravi'  francozi prav zarad njih ne obstjajao. Silit jih v sprejemnje takih 'pravih' francozov pomen zahtevat od njih, da se odrečejo svoji lastni francoski identiteti. Tega se po moje bolj ali manj zavedajo vsi francozi, zato tud 'pravi' francozi  potomcem  prišlekov niti ne odrekajo francoske identitete,  ampak jih kriminalizirajo oz jih mečejo v isti koš kot kriminalce, ki so po poreklu sicer  'pravi' francozi. Ne odrekajo jim služb in drugih ugodnosti, ker bi bli nefrancozi, ampak zato, ker so (vsaj potencialni) kriminalci, s kateremi se ni za idenficicirat. Tko da 'pravi' francozi v bistvu s kriminilaizcaijo potomcev prišlekov kriminalizirajo tud del svoje lastne identititete, ssame sebe  razkrivajo kot kriminalce, kars o jim mulci z  uporom lepo razkril, ko so oblasti  prisilili, da so začele sprejemat proti njim ukrepe iz svoje kriminalne (kolonilane) ropotarnice.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by lola on 15.11.2005 at 14:52:06


titud wrote on 15.11.2005 at 14:27:45:
Oboji so eni in  isti. Ko bo vsak sprejel sebe, bo  s tem sprejel tud drugega, ker identiteiteta tega drugega je že del lastne francoske  identite.

Ni naloga  potomcev prisljencev, da bi sprejel 'prave' francoze, ker taki 'pravi'  francozi prav zarad njih ne obstjajao.


Če že govorimo o sprejemanju, govorimo o tem kako sprejeti človeka kot človeka, ne pa priseljenec Francoza, Francoz priseljenca ali karkoli že kdo je.  Ponovno ponavljam, da me pri govorjenju o sprejemanju moti, da bi naj eni sprejeli druge, drugim pa to ni potrebno. To me moti, sprejemanje naj bo obojestransko in s tem tudi odgovornost do skupnega bivanja.

In kaj sploh je pravi Francoz? Je to sploh pomembno?

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 15.11.2005 at 15:11:41


lola wrote on 15.11.2005 at 14:52:06:
Če že govorimo o sprejemanju, govorimo o tem kako sprejeti človeka kot človeka, ne pa priseljenec Francoza, Francoz priseljenca ali karkoli že kdo je.  Ponovno ponavljam, da me pri govorjenju o sprejemanju moti, da bi naj eni sprejeli druge, drugim pa to ni potrebno. To me moti, sprejemanje naj bo obojestransko in s tem tudi odgovornost do skupnega bivanja.

In kaj sploh je pravi Francoz? Je to sploh pomembno?


'Pravi' je pomeben v  konceptu  sprejemanja samega sebe.  Identiteta/pripadnost mora bit pri tem prava/avtentična, če ne zaradi napačnih poistovečanj zmerom ostane del sebe, ki ga ni mogoče sprejet. Nesprejeto se potem projicira na druge, ki se jih obremenjuje s pripisovanjem  napačne  identitete, ki svojo  popačeno indentiteto projicirajo nazaj na nas...    

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 15.11.2005 at 16:08:27


ARS wrote on 15.11.2005 at 10:37:24:
Kar si navedla za Ljubljano, Pariz in Bruselj je zaprmej ekstremno bosa, ne sam mal.
Prav za nobeno od treh ne mores rect, da je usrano mesto.
Na primer, v Parizu celo pasje kakce s posebni enotami & napravami naokol pobirajo ...
Pa ceprav je hkrati res, da sem najbolj usrane domace (ne javne) koticke prav v Franciji spoznala; pri "klenih domorodcih", da ne bo natolcevanja.

Moras pa v eni zlo cudni, odrocni ljubljanski soseski zivet, da vam nihce "javen & placan" javnih povrsin ne puca ...
... pa tvoja teta zaprmej ni v 16. pariski cetrti zivela ... pa ti se v Bruslju ocitno tut nisi po Ucclu najvec gibala ...

::)
ARS


očitno Rakova Jelša ne spada v "čisto" Ljubljano. Čeprav rade volje priznam, da se Ljubljana po umazaniji z Bruslejm in Parizom ne more primerjati.


Moja teta je med drugim stanovala tudi v Saint-Denisu (moja tetka je za razliko od mojega fotra hard core umetnica, ki pa ji je sociala po francosko v sredini 90ih zasmrdela in se je vrnila v Slovenijo z željo po nadaljnem uživanju brezskrbnega in brezplodnega umetniškega življenja v Sloveniji (pri 50ih ima samo 2 leti delovne dobe). Seveda smo danes vsi krivi, ker ne dobi službe. Pa v Bruslju ti kaj dlje od Botanique in Gare du Nord ali pa Midi-a ni treb prav daleč iti, da vidiš svinjarijo. Celo v Oudergemu in Etterbeeku je zadosti svinjarije, da bi imelo 10 ljudi kaj početi vsaj en teden.

Ljubljani sem zamenjala prebivališče 4x in glede na to, da trenutno bivam le 500 m od glavnega parkirišča Snage se res čudim, zakaj nobenega pometača ni k nam. (Seveda se lahko tolažim da okoli Ljubljanskih Žal in v Zgornji Šiški ni bilo nikoli drugače).

p.s. Mogoče pa imam samo jaz zamaknjeno percepcijo kaj je svinjarija.  ;D  ;D  ;D  ;D  ::)


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by bp on 15.11.2005 at 17:24:07


sinjeoka wrote on 15.11.2005 at 16:08:27:
Ljubljani sem zamenjala prebivališče 4x in glede na to, da trenutno bivam le 500 m od glavnega parkirišča Snage se res čudim, zakaj nobenega pometača ni k nam. (Seveda se lahko tolažim da okoli Ljubljanskih Žal in v Zgornji Šiški ni bilo nikoli drugače).

Jest pa verjetno živim par 100m od hiše kakšnega sedanjega ali bivšega direktorja Snage, ker vidim, da včasih tudi dvakrat tedensko sesajo  in ometajo robnike ob cesti, kljub temu, da vsaj v naši ulici  ni kakšnih omembe vrednih robnikov.  :-X

bp

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 15.11.2005 at 21:15:41


sinjeoka wrote on 15.11.2005 at 16:08:27:
Pa v Bruslju ti kaj dlje od Botanique in Gare du Nord ali pa Midi-a ni treb prav daleč iti, da vidiš svinjarijo. Celo v Oudergemu in Etterbeeku je zadosti svinjarije, da bi imelo 10 ljudi kaj početi vsaj en teden.

Ljubljani sem zamenjala prebivališče 4x in glede na to, da trenutno bivam le 500 m od glavnega parkirišča Snage se res čudim, zakaj nobenega pometača ni k nam. (Seveda se lahko tolažim da okoli Ljubljanskih Žal in v Zgornji Šiški ni bilo nikoli drugače).

p.s. Mogoče pa imam samo jaz zamaknjeno percepcijo kaj je svinjarija.  ;D  ;D  ;D  ;D  ::)

Ma, že daleč nazaj so imel navado rečt,
da je tisti, ki skoz neki dol gleda, pa v kotke,
zaprmej žalosten, nesrečen, al pa kej temu podobnga.
Za take so izjemneži tanajmanjše, za srečo kovance po tleh metal,
da so se nasmehnil vsaj takrat, ko so kakega ugledal in pobral.

O tem, da bojda "zunaj" vidmo predvsem tist,
kar je navznoter, pa tule ne bi, anede?
Ali pa celo kaj tretjega.
Na primer, da praviloma vidmo itak tist, kar čmo.
No, al pak kej četrtega na isto temo ...

;)
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 15.11.2005 at 21:49:02


wrote on 15.11.2005 at 17:24:07:
Jest pa verjetno živim par 100m od hiše kakšnega sedanjega ali bivšega direktorja Snage, ker vidim, da včasih tudi dvakrat tedensko sesajo  in ometajo robnike ob cesti, kljub temu, da vsaj v naši ulici  ni kakšnih omembe vrednih robnikov.  :-X

bp



res in katera ulica je to?

(da si grem daj pogleta to čudo in da jim prišepnem, da nobena moja cesta javnega ometala že dolgo ni videla)

thanx  ;D

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 16.11.2005 at 11:11:25


titud wrote on 15.11.2005 at 09:40:49:
Bi se dalo oba primera tud tko obravnavat, da odobravaš smrt/rojstvo samo kot hrepenjenje po nečem nobstoječem/odostnem, ko pa  pride na 'tvoje dvorišče', ju ne odobravaš (več) in s tem tud ne sprejemaš. Samo si nisem izbral smrti/rojstva  po naključju, ker to sta pojava, ki ju nimamo v podzavesti kot lastni (potlačeni)izkušnji, ki bi ju bo  potrebno pred sprejemom  še ozavestit oz. zavestno odobrit.  To so ultimativne izkušnje, ki same po seb niso niti vezane na predhodno odobravnje oz. se le to se lahko  izkazuje samo  obliki  hrepenenja.  


Hrepenenje in odobravanje nista na istem področju, ker je hrepenenje stvar želje - predstav in fantazem, vsako fantazmo načeloma odobravamo, problem pa je v tem, da se fantazme nikoli ne morejo spraviti v realnost - zato nikoli ne dobimo nihovega celotnega uresničanja (zmeraj nekaj več ali manj - česar ne dajemo zraven in si načeloma ne želimo).



titud wrote on 15.11.2005 at 09:40:49:
Tle gre za uskladitev ontološke  s psihološko ravnijo.  Maš prov, ko  nekaj sprejemeš na  ontološki  ravni  kot dejstvo, šele pol lahko do tega oblikuješ   tud čustven odnos (odobravanje/zavraćanje). Če pa oblikuješ do nečesa psihološki odnos pred ontološkim, lahko z zavračanjem  obstoj nekega ontološkega dejstva zanikaš, z  odobravnjem pa vzpostaviš, čeprav realno ne obstaja.


U bistvu ne moremo govoriti o uskladitvi, saj je ontološka raven pred psihološko - zato lahko v psihološkem smislu govorimo o sprejemanju, čustveni odnos, ki se nato izoblikuje v ničemer ne more oblikovati ontološke realnosti, temveč je lahko v skrajni meri samo poskus tiščanja glave v pesek. Seveda lahko izgradiš neko fantazmo in do nje vzpostaviš svoj psihološki odnos, vendar ima tudi ta fantazma svoj ontološki okvir oziroma svojo bit, ki je v njeni fantazmatskosti - njen obstoj je lahko popolnoma duhoven, fantazijski, hipotetičen...



uživaj!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 16.11.2005 at 13:32:57


t wrote on 16.11.2005 at 11:11:25:
Hrepenenje in odobravanje nista na istem področju, ker je hrepenenje stvar želje - predstav in fantazem, vsako fantazmo načeloma odobravamo, problem pa je v tem, da se fantazme nikoli ne morejo spraviti v realnost - zato nikoli ne dobimo nihovega celotnega uresničanja (zmeraj nekaj več ali manj - česar ne dajemo zraven in si načeloma ne želimo).


U bistvu ne moremo govoriti o uskladitvi, saj je ontološka raven pred psihološko - zato lahko v psihološkem smislu govorimo o sprejemanju, čustveni odnos, ki se nato izoblikuje v ničemer ne more oblikovati ontološke realnosti, temveč je lahko v skrajni meri samo poskus tiščanja glave v pesek. Seveda lahko izgradiš neko fantazmo in do nje vzpostaviš svoj psihološki odnos, vendar ima tudi ta fantazma svoj ontološki okvir oziroma svojo bit, ki je v njeni fantazmatskosti - njen obstoj je lahko popolnoma duhoven, fantazijski, hipotetičen...

uživaj!


Po moje je obstoj psihološke/duhovne realnosti  ontološko paralelen  čutno/fizični realnosti. V ontološkem smsilu med njima ni odnosa  pred/za, nad/pod, ker  gre za paralelizem 'biti', pri čemer je vsaj men  jebeno psihološki realnosti priznat ontološki  status biti ne da bi se jo hkart  izenačl  s čutno/fizično realnostjo, katere bit se mi zdi bolj samoumevna in v tem smsilu laže sprejemljiva. Tko da jeba je po mojem psihično vsebino dojemat kot bit s svojo lastno dujhovno  topografijo ne da bi s tem zanikal bitnost  čutne realnosti znotraj topografije fizičnega (in obratno -  kakor kdo).

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 16.11.2005 at 13:53:20


titud wrote on 16.11.2005 at 13:32:57:
Po moje je obstoj psihološke/duhovne realnosti  ontološko paralelen  čutno/fizični realnosti. V ontološkem smsilu med njima ni odnosa  pred/za, nad/pod, ker  gre za paralelizem 'biti', pri čemer je vsaj men  jebeno psihološki realnosti priznat ontološki  status biti ne da bi se jo hkart  izenačl  s čutno/fizično realnostjo, katere bit se mi zdi bolj samoumevna in v tem smsilu laže sprejemljiva. Tko da jeba je po mojem psihično vsebino dojemat kot bit s svojo lastno dujhovno  topografijo ne da bi s tem zanikal bitnost  čutne realnosti znotraj topografije fizičnega (in obratno -  kakor kdo).



Lahko sicer govorimo tudi o paralelizmu (nasploh), vendar pa ne moremo mimo tega, da imata popolnoma različne zakonitosti in sestavne dele - zato ne gre za vprašanje, kaj je prej, kura ali jajce, ker psihološka jajca vali neka popolnoma drugačna vrsta ptičkic.

Lep primer so tisti, ki jih je njihova psihološka realnost popolnoma prevzela in se jim pravi težki duševni bolniki.

In če smo na čutnem, je še vedno dejstvo, da ni nikakršne psihološke dejavnosti brez telesa (seveda lahko forsiramo platonistilno varijanto - vendar pa s tem nikamor ne pridemo). Kot taka je tudi vsa naša "duhovna dejavnost" še vedno del čutne realnosti - vedno sicer obstaja upravičen dvom v vse, vendar pa če ne bi bilo ničesar, tudi dvomiti ne bi mogli.




uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 16.11.2005 at 14:43:05


t wrote on 16.11.2005 at 13:53:20:
Lahko sicer govorimo tudi o paralelizmu (nasploh), vendar pa ne moremo mimo tega, da imata popolnoma različne zakonitosti in sestavne dele - zato ne gre za vprašanje, kaj je prej, kura ali jajce, ker psihološka jajca vali neka popolnoma drugačna vrsta ptičkic.

Lep primer so tisti, ki jih je njihova psihološka realnost popolnoma prevzela in se jim pravi težki duševni bolniki.

In če smo na čutnem, je še vedno dejstvo, da ni nikakršne psihološke dejavnosti brez telesa (seveda lahko forsiramo platonistilno varijanto - vendar pa s tem nikamor ne pridemo). Kot taka je tudi vsa naša "duhovna dejavnost" še vedno del čutne realnosti - vedno sicer obstaja upravičen dvom v vse, vendar pa če ne bi bilo ničesar, tudi dvomiti ne bi mogli.


uživajte!


Ozaveščanje je zihr enako čutni psihološki proces  če gre  za priznavanje biti vsebin psihične realnosti (npr. poosebljenih psihičnih vsebin v obliki demonov)   ali ogrožujočih fizično čutnih  objektov (npr. konkretnih ljudi,  narave, tehnike...). Sprejetje psihične  ali fizične realnosti pa vsaj jest smaram za nadčutno enost biti, ki presega čustveno opredljevanje do biti na ravni odobravanja/zavračanja. Seveda je to hrepenenje po enosti biti lahko tud smrtonosna past, v katero se ujame psiha ali fizično telo,  v  to past se ni mogoče ujet le pod pogojem, da sprejetje vključuje tud smrt samo.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 16.11.2005 at 15:42:27


titud wrote on 16.11.2005 at 14:43:05:
Ozaveščanje je zihr enako čutni psihološki proces  če gre  za priznavanje biti vsebin psihične realnosti (npr. poosebljenih psihičnih vsebin v obliki demonov)   ali ogrožujočih fizično čutnih  objektov (npr. konkretnih ljudi,  narave, tehnike...). Sprejetje psihične  ali fizične realnosti pa vsaj jest smaram za nadčutno enost biti, ki presega čustveno opredljevanje do biti na ravni odobravanja/zavračanja. Seveda je to hrepenenje po enosti biti lahko tud smrtonosna past, v katero se ujame psiha ali fizično telo,  v  to past se ni mogoče ujet le pod pogojem, da sprejetje vključuje tud smrt samo.


Kaj pomaga miški njena genialnost, potem ko se je enkrat že ujela v past ;)

- v tem smislu, da enost sprejmemo ali ne: dejstvo je, da smo že v pasti...
- spet je vprašanje, če je tisto, po čemer se hrepeni, zares enost, lai je mogoče samo neka fantazma: - enost ni toliko stvar eksistence, kot stvar pogleda...




uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 17.11.2005 at 09:22:56


t wrote on 16.11.2005 at 15:42:27:
Kaj pomaga miški njena genialnost, potem ko se je enkrat že ujela v past ;)

- v tem smislu, da enost sprejmemo ali ne: dejstvo je, da smo že v pasti...
- spet je vprašanje, če je tisto, po čemer se hrepeni, zares enost, lai je mogoče samo neka fantazma: - enost ni toliko stvar eksistence, kot stvar pogleda...

uživajte!


Al pa jo je ravno njena genialnost  pripeljala v to past, ker lahko da je izčrpala vse druge možnosti učenja sprejemanjain se je zavestno pustila ujet.   Kar seveda ni isto kot počnejo religije, ki vernike spravijo past, da bi jim pol ponudle rešitve, s katerimi je mogoče smrt   premagat al pa vsaj nafintirat, samo da je ne bi blo treba sprejet.  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 17.11.2005 at 10:12:38


titud wrote on 17.11.2005 at 09:22:56:
Al pa jo je ravno njena genialnost  pripeljala v to past, ker lahko da je izčrpala vse druge možnosti učenja sprejemanjain se je zavestno pustila ujet.   Kar seveda ni isto kot počnejo religije, ki vernike spravijo past, da bi jim pol ponudle rešitve, s katerimi je mogoče smrt   premagat al pa vsaj nafintirat, samo da je ne bi blo treba sprejet.  


(moja predpostavka je, da nihče noče biti v pasti - past ni nič dobrega za miške, tudi če že vse znajo: ker past ni stopnja učenja temvec konec eksistence)

Sem gledal dokumentarec, The God Who Wasn't There, kjer na koncu tip gre nazaj v svojo fundamentalistično šolo: tam je bil glavni in največji greh definiran kot dvom v svetega duha, s katerim takoj fašeš večno prekletstvo - u bistvu je razmišljanje največji greh fundamentalističnega krščanstva.

In je bilo zanimivo, kako so v šoli breme dokazovanja (recimo znanstvenega) preprosto prevalili na pleča otrok - ker je prva predpostavka to, da je vse, kar piše v Bibliji res...



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 17.11.2005 at 12:36:27


t wrote on 17.11.2005 at 10:12:38:
(moja predpostavka je, da nihče noče biti v pasti - past ni nič dobrega za miške, tudi če že vse znajo: ker past ni stopnja učenja temvec konec eksistence)

Sem gledal dokumentarec, The God Who Wasn't There, kjer na koncu tip gre nazaj v svojo fundamentalistično šolo: tam je bil glavni in največji greh definiran kot dvom v svetega duha, s katerim takoj fašeš večno prekletstvo - u bistvu je razmišljanje največji greh fundamentalističnega krščanstva.

In je bilo zanimivo, kako so v šoli breme dokazovanja (recimo znanstvenega) preprosto prevalili na pleča otrok - ker je prva predpostavka to, da je vse, kar piše v Bibliji res...

uživajte!


Bi moral videt film, ampak fundamentalizem mora, če je  sistematičen,  dopuščat tud dvom, ki pa ga seveda nima motiva sistematizirat (tko kot to dela znanost), amapak ga mora puščat v stihiji (magari otroški). Sistematičen je  fundamentalizem    v tem, da okrog sebe ustvarja okolje, v katerem  dvom deluje kot breme, zato da se sam lahko ponudi kot tisto, kar razbremenjuje. Fundamnetalizem je zato oblika ultimativnega  spoznanja in ne odpoved spoznanju  kot  na fundamentalizem  gledajo sistematični dvomljivci. (mislim, da majo amiši en podoben koncept fundamentalizma)


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 17.11.2005 at 13:28:15


titud wrote on 17.11.2005 at 12:36:27:
Bi moral videt film, ampak fundamentalizem mora, če je  sistematičen,  dopuščat tud dvom, ki pa ga seveda nima motiva sistematizirat (tko kot to dela znanost), amapak ga mora puščat v stihiji (magari otroški). Sistematičen je  fundamentalizem    v tem, da okrog sebe ustvarja okolje, v katerem  dvom deluje kot breme, zato da se sam lahko ponudi kot tisto, kar razbremenjuje. Fundamnetalizem je zato oblika ultimativnega  spoznanja in ne odpoved spoznanju  kot  na fundamentalizem  gledajo sistematični dvomljivci. (mislim, da majo amiši en podoben koncept fundamentalizma)


Načeloma se sicer dopušča tudi dvom, tako lahko dvomijo v vse - jeba je edino s svetim duhom (najbolj megleno stvarjo).

Fundamentalizem ne more biti oblika nikakršnega spoznanja - ker je njihova sistematičnost predvsem v tem, da preprosto rtečejo, da je nekaj stvar vere, vera pa ni orodje ali nosilka spoznanja.

Če imamo spoznanje nečesa, ali če nekaj spoznamo, potem to spoznanje u bistvu izključuje vero, ko nekaj spoznamo, to vemo, zato nam za gotovost (resnice) ni več potrebna vera. Seveda pa tudi vera izključuje spoznanje - ker predpostavi, da za spoznane nečesa (kako je, kaj je...) ni potrebno nič drugega kot verjeti, da je to tako in tako (zato fundamentalisti ne potrebujejo nobenih dokazov za kreacionizem - oni pač verjamejo, da je Bog vse skupaj ustvaril v sedmih dneh in nobena količina dokazov jih ne more prepričati v to, da se motijo - konec koncev pa tako piše v Bibliji, ki je od Boga navdihnjena knjiga...).



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 17.11.2005 at 14:32:35


t wrote on 17.11.2005 at 13:28:15:
Načeloma se sicer dopušča tudi dvom, tako lahko dvomijo v vse - jeba je edino s svetim duhom (najbolj megleno stvarjo).

Fundamentalizem ne more biti oblika nikakršnega spoznanja - ker je njihova sistematičnost predvsem v tem, da preprosto rtečejo, da je nekaj stvar vere, vera pa ni orodje ali nosilka spoznanja.

Če imamo spoznanje nečesa, ali če nekaj spoznamo, potem to spoznanje u bistvu izključuje vero, ko nekaj spoznamo, to vemo, zato nam za gotovost (resnice) ni več potrebna vera. Seveda pa tudi vera izključuje spoznanje - ker predpostavi, da za spoznane nečesa (kako je, kaj je...) ni potrebno nič drugega kot verjeti, da je to tako in tako (zato fundamentalisti ne potrebujejo nobenih dokazov za kreacionizem - oni pač verjamejo, da je Bog vse skupaj ustvaril v sedmih dneh in nobena količina dokazov jih ne more prepričati v to, da se motijo - konec koncev pa tako piše v Bibliji, ki je od Boga navdihnjena knjiga...).


uživajte!


Fundamentalizem, tud če je verski, nima z živo vero nobene veze. Njegovo  'orodje spoznanja' je  vera v kreacionizem črke in ne v vera duha besede. Psihloško gre pri fundamentalizmu za t.i. konkretistično zmoto, ko se nekim  sicer simbolnim pomenom daje konkreten pomen. Živa (nefundamentalistična) vera  pa operira s simiboli, ki dopuščajo dvom, iskanje, preizkušanje, nek lasten kraecionizem in sistem, ki vodi k spoznanju.      




Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 17.11.2005 at 15:09:12


titud wrote on 17.11.2005 at 14:32:35:
Fundamentalizem, tud če je verski, nima z živo vero nobene veze. Njegovo  'orodje spoznanja' je  vera v kreacionizem črke in ne v vera duha besede. Psihloško gre pri fundamentalizmu za t.i. konkretistično zmoto, ko se nekim  sicer simbolnim pomenom daje konkreten pomen. Živa (nefundamentalistična) vera  pa operira s simiboli, ki dopuščajo dvom, iskanje, preizkušanje, nek lasten kraecionizem in sistem, ki vodi k spoznanju.      



Ne vem, če lahko tako na izi pobegneš. Če ostanemo pri verskem fundamentalizmu je vera njegova osnova - u bistvu ni ničesar po čemer bi lahko ločili med živo in mrtvo vero. Vsekakor bomo pri vsaki veri prišli do točke, ki se ji reče dogma - kjub temu, da je lahko vse ostalo precej bolj ohlapno. Ko si pri dogmi, recimo da obstaja troedini bog, to niso nič manj mrtve črke od tistih, da je bog vse popedenal v enem tednu (fundamentalisti so samo nekoliko bolj trmasto dosledni tako do sebe kot do ostalih).

Kar se mene tiče je vera vedno ubijalka vsega, kar prihaja z njo v navzkrižje (recimo pogovora je ponavadi takoj konec, ko se pride do "stvari vere", argumentacij je zaključena, z verjamem...). Tu so fundamentalisti samo šli do konca (v smislu če že govorimo, da je Biblija naša najsvetejša knjiga, ki jo je navdihnil naš Bog potem moramo verjeti tudi to, da je vse, kar pravi res).



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 17.11.2005 at 15:41:31

Zanimiv clanek v 45. stevilki Mladine, "Pariz gori":

http://www.mladina.si/tednik/200545/clanek/nar--francija-laurent_hassid/


Zal pa nimajo on-line tudi iz Die Welta prevedenega intervjuja z Ayaan Hirsi Ali, z nizozemsko poslanko somalskega rodu. Direktno se sicer ne navezuje na francoske dogodke, pojasnjuje pa marsikaj ...

Mocno priporocam v branje,
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 17.11.2005 at 17:09:08


t wrote on 17.11.2005 at 15:09:12:
Ne vem, če lahko tako na izi pobegneš. Če ostanemo pri verskem fundamentalizmu je vera njegova osnova - u bistvu ni ničesar po čemer bi lahko ločili med živo in mrtvo vero. Vsekakor bomo pri vsaki veri prišli do točke, ki se ji reče dogma - kjub temu, da je lahko vse ostalo precej bolj ohlapno. Ko si pri dogmi, recimo da obstaja troedini bog, to niso nič manj mrtve črke od tistih, da je bog vse popedenal v enem tednu (fundamentalisti so samo nekoliko bolj trmasto dosledni tako do sebe kot do ostalih).

Kar se mene tiče je vera vedno ubijalka vsega, kar prihaja z njo v navzkrižje (recimo pogovora je ponavadi takoj konec, ko se pride do "stvari vere", argumentacij je zaključena, z verjamem...). Tu so fundamentalisti samo šli do konca (v smislu če že govorimo, da je Biblija naša najsvetejša knjiga, ki jo je navdihnil naš Bog potem moramo verjeti tudi to, da je vse, kar pravi res).



O dogmah smo že enkrat ugotovli, da so način razrešitve paradokskov, ki jih logično/izkustveno  ni mogoče zadovoljivo razrešit. Zdej al  se boš sprijaznil (boš  sprejel) stalno nezadovljstvo ob nerazrešljivosti   al pa boš sprejel dogmo  ob zvedanju, da je tud ta dogma samo opora/bergla/nadomestilo za nezmožnost  trajne razrešiteve. Po mojem prepričanju v bistvu med obema opcijama ni razlike, saj sta si  eno po sprejetju.

Fundamentlalsita spoznaš po  fascinaciji nad sprejetjem,  saj  fundamentalist ve, da je finta zadovljstva v sprejetju, ne pozna pa ozadja, ki nujnost  tega sprejetja generira, torej sprejetje nerazrešljivosti in s tem konstantnega nezadovoljstva. Vernik bo tud kot dogmatik, ki verjame,  da je nerazrešljivost nekega  problema zanj zadovoljivo zakodirana v dogmi,  po moje bliže  skeptiku kot  fundamentalistu.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 17.11.2005 at 19:08:57


ARS wrote on 17.11.2005 at 15:41:31:
Zanimiv clanek v 45. stevilki Mladine, "Pariz gori":

http://www.mladina.si/tednik/200545/clanek/nar--francija-laurent_hassid/


Zal pa nimajo on-line tudi iz Die Welta prevedenega intervjuja z Ayaan Hirsi Ali, z nizozemsko poslanko somalskega rodu.
Direktno se sicer ne navezuje na francoske dogodke, pojasnjuje pa marsikaj ...

Mocno priporocam v branje,
ARS


pisec Mladininega članka verjetno še ni slišal za svobodo gibanja.

(V SSSZ so poznali vizo za izstop, oziroma dovoljenje za preselitev v drugi kraj  ::), nekateri očitno težko pograjfajo idejo, da pravice ne pritičejo samo njim)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 17.11.2005 at 19:15:15


ARS wrote on 15.11.2005 at 21:15:41:
O tem, da bojda "zunaj" vidmo predvsem tist,
kar je navznoter, pa tule ne bi, anede?
Ali pa celo kaj tretjega.
Na primer, da praviloma vidmo itak tist, kar čmo.
No, al pak kej četrtega na isto temo ...

;)
ARS


verjetno res  ;D

dejansko je škoda, da smo se tako zapeli pri tem ali sta Pariz in Bruselj umazana.

Moja ideja o koristnem preživljanju prostega časa namreč od pometanja cest, seže tudi do delanja družbe in pomoči invalidom in ostarelim, organizacije brezplačnega varstva materam, ki so na raznih razgovorih za službo in v končni fazi, glede na to, da smo sredi velikih cestno-železniških javnih investicijskih del  bi za pospešitev in pocenitev gradnje te ljudi tudi peljali na gradbišča delat.

Po drugi strani pa bi na ta način poskrbeli za vzdrževanje delovne in socialne kondicije brezposlenih.

Iz moje žabje perspektive, dela je za vse zadost, samo videti ga je treba  ;)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 17.11.2005 at 21:06:10


titud wrote on 17.11.2005 at 17:09:08:
O dogmah smo že enkrat ugotovli, da so način razrešitve paradokskov, ki jih logično/izkustveno  ni mogoče zadovoljivo razrešit. Zdej al  se boš sprijaznil (boš  sprejel) stalno nezadovljstvo ob nerazrešljivosti   al pa boš sprejel dogmo  ob zvedanju, da je tud ta dogma samo opora/bergla/nadomestilo za nezmožnost  trajne razrešiteve. Po mojem prepričanju v bistvu med obema opcijama ni razlike, saj sta si  eno po sprejetju.


Dogme niso rešitev ničesar - če imaš glavobol in si začneš pomagati z berglami nisi ničesar rešil, čeprav te mogoče prime placebo efekt, ali pa te navije v roke...

Bistvo dogme je v tem, da jo lahko sprejmeš samo v celoti - ne moreš je vzemati po potrebi, saj jo s tem že zanikaš. Osnova vsake dogme je v tem, da je postavljena izven kritične refleksije ali preverjanja. O dogmi se tudi ne premišljuje, saj je dvom že odklon (izvirni greh je v razmišljanju - v tem, da se je jedlo od drevesa spoznanja).

Zato po moje je velika razlika med gornjima pristopoma, saj eden sprejme realnost, drugi pa na vsak način išče rešitve, kako bi se tej realnosti izognil (pri čemer je tvoja zmota v tem, da predpostavljaš, da sprejetje paradoksov pomeni trpljenje, sprejetme neke dogmatične rešitve pa pomiritev - napaka je že v tem, da vidiš edino (čeprav začasno in pomožno) rešitev v dogmatizmu in ne dopuščaš možnosti, da bi se morda nekoč lahko vse skupaj razrešilo na popolnoma drugačen način).




titud wrote on 17.11.2005 at 17:09:08:
Fundamentlalsita spoznaš po  fascinaciji nad sprejetjem,  saj  fundamentalist ve, da je finta zadovljstva v sprejetju, ne pozna pa ozadja, ki nujnost  tega sprejetja generira, torej sprejetje nerazrešljivosti in s tem konstantnega nezadovoljstva. Vernik bo tud kot dogmatik, ki verjame,  da je nerazrešljivost nekega  problema zanj zadovoljivo zakodirana v dogmi,  po moje bliže  skeptiku kot  fundamentalistu.



Vernik je dogmatik: čeprav ne postavlja dogem pa vanje verjame, in vsak odmik od njegovih dogem razume kot napad na njegovo vero. Fundamentalisti so samo bolj (do konca) dosledni v tem dogmatizmu, seveda ga ozadje niti ne zanima, ker končno ozadje je Bog, on pa si ga je zagotovil s tem, da dosledno sledi njegovi besedi...





uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 17.11.2005 at 21:59:58


ARS wrote on 17.11.2005 at 15:41:31:
Zanimiv clanek v 45. stevilki Mladine, "Pariz gori":

http://www.mladina.si/tednik/200545/clanek/nar--francija-laurent_hassid/


V zadnjih mesecih je Sarkozy, v želji da bi nabral čim več glasov do leta 2007, pomnožil svoje verbalne spodrsljaje in provokacije. Junija, ko je bil v predmestju Courneuve ubit majhen deček, je Sarkozy izjavil, da mora biti območje očiščeno s "kraecherjem".

Tudi med zadnjim obiskom v Argenteuilu je Sarkozy obljubil, da bo mesto očistil sodrge in drhali. Če upoštevamo dejstvo, da je bil Sarkozy dvajset let župan v Neuilly-sur-Seine, najbogatejšem francoskem mestu, lahko bolje razumemo težo prezira te besede.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 18.11.2005 at 08:03:40


t wrote on 17.11.2005 at 21:06:10:
Dogme niso rešitev ničesar - če imaš glavobol in si začneš pomagati z berglami nisi ničesar rešil, čeprav te mogoče prime placebo efekt, ali pa te navije v roke...

Bistvo dogme je v tem, da jo lahko sprejmeš samo v celoti - ne moreš je vzemati po potrebi, saj jo s tem že zanikaš. Osnova vsake dogme je v tem, da je postavljena izven kritične refleksije ali preverjanja. O dogmi se tudi ne premišljuje, saj je dvom že odklon (izvirni greh je v razmišljanju - v tem, da se je jedlo od drevesa spoznanja).

Zato po moje je velika razlika med gornjima pristopoma, saj eden sprejme realnost, drugi pa na vsak način išče rešitve, kako bi se tej realnosti izognil (pri čemer je tvoja zmota v tem, da predpostavljaš, da sprejetje paradoksov pomeni trpljenje, sprejetme neke dogmatične rešitve pa pomiritev - napaka je že v tem, da vidiš edino (čeprav začasno in pomožno) rešitev v dogmatizmu in ne dopuščaš možnosti, da bi se morda nekoč lahko vse skupaj razrešilo na popolnoma drugačen način).


Vernik bo za razliko od fundamentalista dopuščal možnost obstoja različnih dogem ne da bi s tem zanikal  učinek svoje na svoj  lajf. Kar ne pomen, da postanejo dogme tržno/potrošno blago, ki jih je možno poljubno menjavat v skladu z modo ali trenutnimi interesi, saj če naj dogma res deluje, mora dajat uporabne odgovore na kompleksna/celovita bivanjsaka  vprašanja in jo zato moraš sprejeti v celoti tko kot ti praviš. Priznanje enake vrednosti drugi dogmi  torej ne predpostvalja nujno dvom v lastno, prej bi reku, da krepi vero v učinek lastne ne da bi jo blo treba preverjat s postokom kritične refleksije. Problem ver po moje ni v tem, da bi dogme potrebovale kritično refleksijo,  ampak v nesposobnosti   vzajemnega  priznavanja  različnih dogem, ne da bi jih čutile kot ogrožujoče ali konkunkurenčne.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 18.11.2005 at 08:54:40


titud wrote on 18.11.2005 at 08:03:40:
Vernik bo za razliko od fundamentalista dopuščal možnost obstoja različnih dogem ne da bi s tem zanikal  učinek svoje na svoj  lajf. Kar ne pomen, da postanejo dogme tržno/potrošno blago, ki jih je možno poljubno menjavat v skladu z modo ali trenutnimi interesi, saj če naj dogma res deluje, mora dajat uporabne odgovore na kompleksna/celovita bivanjsaka  vprašanja in jo zato moraš sprejeti v celoti tko kot ti praviš. Priznanje enake vrednosti drugi dogmi  torej ne predpostvalja nujno dvom v lastno, prej bi reku, da krepi vero v učinek lastne ne da bi jo blo treba preverjat s postokom kritične refleksije. Problem ver po moje ni v tem, da bi dogme potrebovale kritično refleksijo,  ampak v nesposobnosti   vzajemnega  priznavanja  različnih dogem, ne da bi jih čutile kot ogrožujoče ali konkunkurenčne.



Tukaj ne gre dajati na isti nivo obstoj še drugih dogem in njihove vrednosti - seveda lahko vernik priznava tudi obstoj drugih, vendar pa jih mora zavrniti kot napačne - nikoli jim ne more dati iste vrednosti kot svoji: če bi to storil je s tem zavrnil tudi vrednost tistega, v kar verjame. Tako kot bitka idej obstaja tudi bitka dogem ali idealizmov, kjer vsi govorijo, da so v posesti absolutne resnice, tam ni nikakršnega prostora za relativizem - in že sama misel na to, da bi bile ostale dogme enakovredne, ni nič drugega kot relativizem ali nevera.

Tu se lepo vidi že pri obeh osnovnih krščanskih vejah - zakaj pravoslavcev ni bilo na Janezov pogreb; ker se gre RKC misijonarstvo na pravoslavnem teritoriju... Da o ostalih ne govorimo: kako naj RKC sprejme muslimansko idejo, da je bil nihov Odrešenik samo še eden od prerokov: sveta trojica in Alah pač ne morejo sesti za isto mizo - nikoli.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 18.11.2005 at 09:20:07

Članek v mladini kaže, kako izjave pomebnih/močnih/vplivnih  lahko kot samouresničujoče prerorkokbe  postanejo sredstvo za utrjevanje na njihovih oblastnih položajih. Vse kar nemočen folk lahko nardi je to, da jim ne da nobene teže, to pa lahko nardi le, če se zaveda, da jih dajanje teže takim izjavam samo dodatno ogroža. Za to pa je potrebna neka oblika kolektivne, včasih smo temu rekli razredne zavesti. Paradoks pa je v tem, da se ta zavest najbolje  razvije le v skupni rekaciji/uporu na take izjave, zato bi se razsoden politik moral zavedat  dvoresznosti takih izjav. V predseniški bitki v franciji, kjer ima predsednik izvršno oblast,  take razsodostosti od kandidatov ni za pričakovat, zato če ne drugega bi moralo oblikoavnje  kolektivne zavesti pri upornikih rezultirat vsaj na spremembo franoskega političnega sistema na način, v katerem predsedsedniška  funkcija ne bi bla tko privlačna, da  bi se kandidat za   naskok nanjo ne pomišljal izzvat in požgat pol države.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 18.11.2005 at 09:39:08


t wrote on 18.11.2005 at 08:54:40:
Tukaj ne gre dajati na isti nivo obstoj še drugih dogem in njihove vrednosti - seveda lahko vernik priznava tudi obstoj drugih, vendar pa jih mora zavrniti kot napačne - nikoli jim ne more dati iste vrednosti kot svoji: če bi to storil je s tem zavrnil tudi vrednost tistega, v kar verjame.


Maš mogoče prav. Jest sem zase sicer prepričan, da bi to  lahko storu,  če bi bil vernik oz. bi hotu bit vernik edino pod tem pogojem.



Quote:
Tako kot bitka idej obstaja tudi bitka dogem ali idealizmov, kjer vsi govorijo, da so v posesti absolutne resnice, tam ni nikakršnega prostora za relativizem - in že sama misel na to, da bi bile ostale dogme enakovredne, ni nič drugega kot relativizem ali nevera.

Tu se lepo vidi že pri obeh osnovnih krščanskih vejah - zakaj pravoslavcev ni bilo na Janezov pogreb; ker se gre RKC misijonarstvo na pravoslavnem teritoriju... Da o ostalih ne govorimo: kako naj RKC sprejme muslimansko idejo, da je bil nihov Odrešenik samo še eden od prerokov: sveta trojica in Alah pač ne morejo sesti za isto mizo - nikoli.


Splačalo  izbrskat  primeri, ki dokazujejo al pa vsaj nakazujejo, da je to možno. Tud če so bli javno skurjeni, križani nasjani na kole kot heretiki/odpadniki/izobčenci bi blo zanimivo odkrit, če jim je na intimni ravni vendarle uspelo.  



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 18.11.2005 at 10:10:15


titud wrote on 18.11.2005 at 09:39:08:
Maš mogoče prav. Jest sem zase sicer prepričan, da bi to  lahko storu,  če bi bil vernik oz. bi hotu bit vernik edino pod tem pogojem.


Samo en problem imaš - da očitno nisi vernik ;)



titud wrote on 18.11.2005 at 09:39:08:
Splačalo  izbrskat  primeri, ki dokazujejo al pa vsaj nakazujejo, da je to možno. Tud če so bli javno skurjeni, križani nasjani na kole kot heretiki/odpadniki/izobčenci bi blo zanimivo odkrit, če jim je na intimni ravni vendarle uspelo.




Že, če vzamemo židovsko-krščansko-muslimansko navezo (religije knjige), lahko ugotovimo, da ne pridejo skupaj in če gremo na krščanske ločine, vidimo, da niti znotraj njih ne bo nikoli prišlo do pomiritve (če pogledamo samo osnovne - brez vseh fundamentalistov), če pogledamo muslimane, vidimo isto, samo, da oni niso čakali toliko časa kot kristjani, da bi se sprli med seboj.
Kaj pa če gremo na agnostično/ateistični budizem ali na hinduizem - tu lahko zagotovo rečemo, da se že osnovna izhodišča popolnoma razlikujejo...

Seveda je sobivanje sobivanje možno v nekem sistemu, kjer nobena od religij ne prevlada, kjer so sekularizirane in po možnosti popolnoma marginalizirane.


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 18.11.2005 at 10:36:00


t wrote on 18.11.2005 at 10:10:15:
Samo en problem imaš - da očitno nisi vernik ;)


Fajn bi blo, če bi imel to izkušnjo. Se mi zdi kot da mi manjka, zato tud sam čutim to kot manjko.  Al pa clo sem, pa ne vem, da sem...



Quote:
Seveda je sobivanje sobivanje možno v nekem sistemu, kjer nobena od religij ne prevlada, kjer so sekularizirane in po možnosti popolnoma marginalizirane.


Za delujočo dogmo  je potrebna po moje ena krtična masa folka, da  si lahko  ustvari tako okolje, v katerem se dogma sploh lahko samoresničuje. Ta kritična masa je v določenih okoliščainah lahko zlo majhna in deluje, določenih pa tud ogromna, a ne deluje.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 18.11.2005 at 11:42:46


ARS wrote on 17.11.2005 at 15:41:31:
Zanimiv clanek v 45. stevilki Mladine, "Pariz gori":

http://www.mladina.si/tednik/200545/clanek/nar--francija-laurent_hassid/

"Tudi med zadnjim obiskom v Argenteuilu je Sarkozy obljubil, da bo mesto očistil sodrge in drhali. Če upoštevamo dejstvo, da je bil Sarkozy dvajset let župan v Neuilly-sur-Seine, najbogatejšem francoskem mestu, lahko bolje razumemo težo prezira te besede."

Ceprav to sicer ni bistveno, pa tale Neuilly-sur-Seine ni nekje dalec stran od "korita" - za tiste, ki Pariz in okolico manj poznate. V Neuilly-sur-Seine se pripeljes direkt iz srcike Pariza, po aveniji Champs-Elysees, naravnost mimo Slavoloka zmage ... et voila, Neuilly!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 18.11.2005 at 11:58:38


sinjeoka wrote on 17.11.2005 at 19:15:15:
Moja ideja o koristnem preživljanju prostega časa ...

Poleg tega, da se tovrstne ideje med zaposlenimi in nezaposlenimi lahko mocno razlikujejo, je izziv tudi to - ideje, ki so le besede, ki so torej nerealizirane, so le ideje. Namrec, lahko je ideja videti na moc uporabna in koristna za integracijo in zivljenje socialnih podpirancev, ki so morda hkrati celo potomci priseljencev, a ce ji ne pomagam(o) v zivljenje ... ostanejo le besede.

V intervjuju pa se mi je zdel na moc verodostojen tudi poslankin komentar, "da je v Evropi socialna pomoc se vedno zelo sirokosrcna in zato priseljenci ostajajo pasivni" in "da je skrajni cas, da se na priseljence pricne gledati kot na domacine in od njih zahteva vec".

Ga bom zvecer doma skenirala, pa bo ...
:)
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 18.11.2005 at 12:25:43


ARS wrote on 18.11.2005 at 11:58:38:
V intervjuju pa se mi je zdel na moc verodostojen tudi poslankin komentar, "da je v Evropi socialna pomoc se vedno zelo sirokosrcna in zato priseljenci ostajajo pasivni" in "da je skrajni cas, da se na priseljence pricne gledati kot na domacine in od njih zahteva vec".


Dokler bo dnar folku talan kot socialna pomoč, pogojena s statusom hendikepiranca na trgu dela,  tolk časa bo ta dnar orodje strukturne represije gospostva. V tem  smislu se socialna pomoč čist nč ne razlikuje od nizke plače, ker če ne boš  izrazu  zanju pokrnosti/hvaležnosti, ti bo grozil  odvzem tako   enga kot  drugega. Tle se tud kaže, da ni delo tisto, ki ti zagotavlja socialno varnost, ampak pokorščina, zato je tud pričakovanje, da bo uprni folk mogoče  pokorit  s slabo plačanimi in nekreativnim zaposlitvami, po moje  račun brez krčmarja.    

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 18.11.2005 at 13:41:45


titud wrote on 18.11.2005 at 10:36:00:
Fajn bi blo, če bi imel to izkušnjo. Se mi zdi kot da mi manjka, zato tud sam čutim to kot manjko.  Al pa clo sem, pa ne vem, da sem...


Hrepenenje...

Nikoli ne moreš biti dovolj vernik - seveda pa ti nihče ne brani, da ne bi postal, mislim, da bi te vsaka ekipca z veseljem sprejela.



titud wrote on 18.11.2005 at 10:36:00:
Za delujočo dogmo  je potrebna po moje ena krtična masa folka, da  si lahko  ustvari tako okolje, v katerem se dogma sploh lahko samoresničuje. Ta kritična masa je v določenih okoliščainah lahko zlo majhna in deluje, določenih pa tud ogromna, a ne deluje.



Kolikšna pa je ta kritična masa?

Mislim, da je dovolj ena dogma in en vernik, ki vanjo verjame. Načeloma se seveda potrebuje tudi neka avtoriteta, ki dogmo poda, čeprav načeloma ni nujna - kadar dogma zadeva "najvišje resnice" ali njihov obstoj je lahko dogma tudi samostojna (zato se bodo religiozneži vedno združili in skupaj udarili po ateistu, nato pa se naprej mlatili med sabo - na koncu pa seveda še znotraj svojih vrst).



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by en_bk on 18.11.2005 at 14:21:24


t wrote on 18.11.2005 at 13:41:45:
Kolikšna pa je ta kritična masa?

Mislim, da je dovolj ena dogma in en vernik, ki vanjo verjame. Načeloma se seveda potrebuje tudi neka avtoriteta, ki dogmo poda, čeprav načeloma ni nujna - kadar dogma zadeva "najvišje resnice" ali njihov obstoj je lahko dogma tudi samostojna (zato se bodo religiozneži vedno združili in skupaj udarili po ateistu, nato pa se naprej mlatili med sabo - na koncu pa seveda še znotraj svojih vrst).


Ne razumem

Če sem jaz edini vernik v neko mojo dogmo, zakaj bi se potem družil s komerkoli zaradi te dogme, sploh pa, zakaj bi udaril po komerkoli.
???

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 18.11.2005 at 14:47:29


t wrote on 18.11.2005 at 13:41:45:
Hrepenenje...

Nikoli ne moreš biti dovolj vernik - seveda pa ti nihče ne brani, da ne bi postal, mislim, da bi te vsaka ekipca z veseljem sprejela.


Kolikšna pa je ta kritična masa?

Mislim, da je dovolj ena dogma in en vernik, ki vanjo verjame. Načeloma se seveda potrebuje tudi neka avtoriteta, ki dogmo poda, čeprav načeloma ni nujna - kadar dogma zadeva "najvišje resnice" ali njihov obstoj je lahko dogma tudi samostojna (zato se bodo religiozneži vedno združili in skupaj udarili po ateistu, nato pa se naprej mlatili med sabo - na koncu pa seveda še znotraj svojih vrst).


Jes bi bil kot vernik bolj one man band, kar  pa zna bit problem vsaj kar se potebne avoritete dogme tiče. Dogma bi bla tako  lahko prepoznana le kot  moj notranji glas in ne kot  nek zunanji božji narek, zato pr men tud vsaka taka  dogma  pade zarad pomanjakanja potrebne  avtorite.  

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 18.11.2005 at 15:45:20


ARS wrote on 17.11.2005 at 15:41:31:
... 45. stevilka Mladine ...

Zal pa nimajo on-line tudi iz Die Welta prevedenega intervjuja z Ayaan Hirsi Ali, z nizozemsko poslanko somalskega rodu. Direktno se sicer ne navezuje na francoske dogodke, pojasnjuje pa marsikaj ...


ARS wrote on 18.11.2005 at 11:58:38:
V intervjuju pa se mi je zdel na moc verodostojen tudi poslankin komentar, "da je v Evropi socialna pomoc se vedno zelo sirokosrcna in zato priseljenci ostajajo pasivni" in "da je skrajni cas, da se na priseljence pricne gledati kot na domacine in od njih zahteva vec".


titud wrote on 18.11.2005 at 12:25:43:
Dokler bo dnar folku talan kot socialna pomoč, pogojena s statusom hendikepiranca na trgu dela,  tolk časa bo ta dnar orodje strukturne represije gospostva. V tem  smislu se socialna pomoč čist nč ne razlikuje od nizke plače, ker če ne boš  izrazu  zanju pokrnosti/hvaležnosti, ti bo grozil  odvzem tako   enga kot  drugega. Tle se tud kaže, da ni delo tisto, ki ti zagotavlja socialno varnost, ampak pokorščina, zato je tud pričakovanje, da bo uprni folk mogoče  pokorit  s slabo plačanimi in nekreativnim zaposlitvami, po moje  račun brez krčmarja.

Podpisem. Tako kot odlicnega v zacetku tega topika (memgrede, ponovno hvala za dodatne uvide in drugacno perspektivo):


titud wrote on 07.11.2005 at 13:51:23:
Sociala se je franciji pa še marsikje drugje ( tam, kjer si to lahko privoščijo) zvedla na edino funkcijo: da  drži folk  v nekoristnosti. Ne vem,  kako je mogoče pričakovat, da  je za  nekoristnost  mogoče uvest trajni ekvivalent, socialo,  s katero jo je mogoče plačat.  Lahko je morda s finačnim nadomestilom za nekoristnost pričakovat od  nekaj ljudi  hvaležnost in ponižnost nekaj časa, zihr pa ne od vsega  folka ves čas. Od nekoga pričakovat, da je  lahko koristen edino na način, če da zavestno odpoveduje  svoji koristnoti, je zločin proti ćloveku, ki po moje legitimizira vsako obliko upora. Ne samo legitimizira, ampak ga naravnost kreira, saj se vsaka  oblika upora uporniku kaže kot edino možno koristno  dejanje, pa naj bo še tako destruktivno.

To kar se dogaja zdej v franciji, se z globalizacijo dogaja na celem svetu, samo da je strošek, ki jo manjšina  bogatih plačuje za držanje večine  nekonoristnosti, manjši, ker so drugje koristni od nekoristnih  tud teritirilano ločeni. V bistvu pa gre za isto: nekoristnosti na  oborobju pariza ali ljubljane ni nč lažje prenašat kot na robu sahare. Folk beži iz juga na sever, iz podeželja v predmestje    pred nekoristnostjo bolj kot  pred revščino, zato mu je brez veze očitat nehvaležnost za dnar, s katerim se ga drži  sicer nad pragom  revšine, a v nekoristnosti.    

A povdarek v citirani misli je bolj na tem, da naj se jih ze koncno sprejme kot DOMACINE (sori na nepoudarku).

Bom pa skenirala clanek, ki se v nicemer sicer direktno ne dotika francoskih dogodkov, a je takisto uporaben.

Intervju z Ayaan Hirsi Ali je namrec naslovljen "Islamska reformacija se bo zacela v Evropi". In ilustrira marsikaj, predvsem pa potek sprememb ter da je za le-te ponavadi treba kaj narest ... na obeh straneh.

A vsekakor vec na "domorodski", bi rekla jaz. Pa ceprav je to merjenje itak cist mem. Vsak naj naredi svojih 100 % kot jih v danem trenutku zmore, premore in zna, pa bo vse narjen ...

:)
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by leonarda on 18.11.2005 at 16:12:17


t wrote on 18.11.2005 at 13:41:45:
Kolikšna pa je ta kritična masa?



titud wrote on 18.11.2005 at 10:36:00:
Se mi zdi kot da mi manjka, zato tud sam čutim to kot manjko.


manjko doseže kritično maso, ko ma krkdo dost raziskovanja kaj vse mu fali

in preklop... in se začne sprašvt -


titud wrote on 18.11.2005 at 10:36:00:
Al pa clo sem, pa ne vem, da sem...


kar bi blo lohk tud  - al pa clo mam, pa ne vem, da mam -

tako razglabljanje doseže kritično maso, ko krkdo ugotovi,   al pa prepozna -


titud wrote on 18.11.2005 at 14:47:29:
lahko prepoznana le kot  moj notranji glas


in kritična masa vere v lastno ugotovitev je, ko krkdo sprejme odločitev -  


en_bk wrote on 18.11.2005 at 14:21:24:
sploh pa, zakaj bi udaril po komerkoli.


in udejanjanje te odločitve, doseže kritično maso, ko preide v spoznanje


ARS wrote on 18.11.2005 at 15:45:20:
Vsak naj naredi svojih 100 % kot jih v danem trenutku zmore, premore in zna, pa bo vse narjen ...


tko sm si jest razložila vrednosti kritične mase...


Nej vam bo vsak trenutek čudovit!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 18.11.2005 at 17:57:56


ARS wrote on 18.11.2005 at 11:58:38:
Poleg tega, da se tovrstne ideje med zaposlenimi in nezaposlenimi lahko mocno razlikujejo, je izziv tudi to - ideje, ki so le besede, ki so torej nerealizirane, so le ideje. Namrec, lahko je ideja videti na moc uporabna in koristna za integracijo in zivljenje socialnih podpirancev, ki so morda hkrati celo potomci priseljencev, a ce ji ne pomagam(o) v zivljenje ... ostanejo le besede.

V intervjuju pa se mi je zdel na moc verodostojen tudi poslankin komentar, "da je v Evropi socialna pomoc se vedno zelo sirokosrcna in zato priseljenci ostajajo pasivni" in "da je skrajni cas, da se na priseljence pricne gledati kot na domacine in od njih zahteva vec".

Ga bom zvecer doma skenirala, pa bo ...
:)
ARS


s čim bi jim pa ti pomagala?

Z inštrukcijani uporabe metle, polavtomatskega krampa ali kako se nosi polna vreča iz trgovine, oz. kako se varuje otroke?

(vse zgoraj našteto namreč po mojem sicer laičnem pojmovanju sodi med osnovne življenjske veščine, ki bi jih moral vsak znat.)

p.s. V Bruslju imajo eno lušno zadevo. Vsakemu priseljencu (ob prijavi prebivališča) ponudijo zastonj tečaje nizozemskega in francoskega jezika. In veš kaj ... v naši skupini je bilo nekam malo gastarbajterjev.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 18.11.2005 at 18:01:08


en_bk wrote on 18.11.2005 at 14:21:24:
Ne razumem

Če sem jaz edini vernik v neko mojo dogmo, zakaj bi se potem družil s komerkoli zaradi te dogme, sploh pa, zakaj bi udaril po komerkoli.
???


Udariti je bilo mišljeno v najširšem možnem smislu, ne samo dobesedno.

Načeloma ni nujno - odvisno od tega, na kakšen način si v odnosu do svoje dogme in do svoje vere v to dogmo. Ni torej nujno, da bi svojo vero v svojo dogmo izkazoval na agresiven način, lahko bi jo na primer tako, da bi se vsak dan od štirih do petih zjutraj polival z mrzlo vodo, ali pa da bi redno po vseh štirih delal kroge okrog kakšnega drevesa...

Problem nastane, ker ni nič drugega razen tvoje vere ne podpira dogme v katero verjameš, zato lahko kot dokaz svoje vere počneš tudi najbolj čudne stvari - v tem smislu je vera skupaj z ljubeznijo, tako da se v imenu obeh počnejo najbolj "nerazumne" stvari.


titud wrote on 18.11.2005 at 14:47:29:
Jes bi bil kot vernik bolj one man band, kar  pa zna bit problem vsaj kar se potebne avoritete dogme tiče. Dogma bi bla tako  lahko prepoznana le kot  moj notranji glas in ne kot  nek zunanji božji narek, zato pr men tud vsaka taka  dogma  pade zarad pomanjakanja potrebne  avtorite.  



Avtoriteto si lahko v smislu moči svoje dogme pridobiš s tem, da si v njenem imenu pripravljen početi najbolj neumne stvari - v tem smislu je samostojna pot najbolj zajebana: ker ne moreš reči, da v isto stvar verjamejo še milijoni ljudi in da vanjo verjamejo že od nekdaj, zgubiš dva lepa argumenta avtoritete (ali pa narediš samo dve logični napaki manj?), vendar pa bi tudi v sklopu večjega števila podobno verujočih, moral dokazovati svojo vero in njeno moč (s postom, z odeležbo pri obredih, z denarjem, delom...).

Ne moremo govoriti, da ima dogma avtoriteto, temveč  je šele avtoriteta tista, ki vzpostavlja dogme (duhovniki, papeži, preroki, svetniki, množice, svet spisi...), če si sam pa podpiraš zadevo s svojo avtoriteto, v kolikor je vsa tvoja avtoriteta v tvoji veri v dogmo, boš pač v imenu svoje vere počel stvari, s katerimi bi lahko še koga drugega (ali pa samo samega sebe?) prepričal v svoje.



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 18.11.2005 at 18:04:30


sinjeoka wrote on 18.11.2005 at 17:57:56:
s čim bi jim pa ti pomagala?

Z inštrukcijani uporabe metle, polavtomatskega krampa ali kako se nosi polna vreča iz trgovine, oz. kako se varuje otroke?



Sicer zgornje že obvladam, samo če bi mi ti lahko dala še inštrukcije avtomatskega krampa bi bil pa resnično tanarsrečnejši kmet brez zemlje  8)



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 18.11.2005 at 22:21:57


ISLAMSKA REFORMACIJA SE BO ZAČELA V EVROPI


AYAAN HIRSI ALI JE NIZOZEMSKA POSLANKA SOMALSKEGA RODU, KI JE Z UMORJENIM REŽISERJEM THEOM VAN GOGHOM (RAVNO MINEVA OBLETNICA NJEGOVE SMRTI) SODELOVALA PRI FILMU O ŽENSKAH IN ISLAMU.
ANDREA SEIBEL, DIE WELT

Q: Vam je žal, da ste naredili film Submission (Podreditev), zaradi katerega je umrl Theo van Gogh, druga tarča morilca pa sta bili navsezadnje tudi vi?

AHA: Žal mi je zaradi umora, ne pa zaradi vsebine filma. Pri naslednjem filmu ne bomo izdali imena režiserja.

Q: Vam res še vedno grozijo z umorom?

AHA: Da, in to so večinoma zelo mladi ljudje, celo dekleta, Nizozemke, ki so se spreobrnile v muslimanke. Po mojem je to del širšega zgodovinskega gibanja, ki ga bo pač treba nekako preživeti.

Q: Kako se spopadate s temi grožnjami?

AHA: Doma sem iz zelo revne države, kjer ne moreš svobodno izraziti mnenja. Še vedno se mi zdi zelo vznemirljivo, da lahko povem, kaj mislim. Poleg tega me varuje vlada moje druge domovine. V kateri koli muslimanski državi bi mi odrobili glavo zaradi mojih besed, celo na primer v Jordaniji.

Q: Velilkokrat omenjate besedo boj.

AHA: Moje življenje se je sprevrglo v misijo. Verjetno sem prva muslimanka v svoji generaciji z obrezanim klitorisom in vsiljenim možem, ki javno izraža svoje mnenje.

Q: Se imate za žensko različico Salmana Rushdieja?

AHA: Nedvomno sva na isti strani. Je prvi, ki se je moral naučiti živeti v stalnem strahu. A ostal je neomajen in zame je junak.

Q: Svetoval vam je, da se izselite v ZDA, tako kot on, saj naj bi bilo tam varnejše. Poročil se je, ker ni hotel biti sam.

AHA: Ni dobro, če si sam. Težko bi mi bilo, ker bi partner živel z osebo, ki je nenehno ogrožena in ker bi morala sprejemati odločitve tudi zanj. Nizozemska je zdaj moja domovina. Svoje poslanske obveznosti jemljem zelo resno in v politiki nameravam ostati do konca mandata leta 2007. Potem bomo videli.

Q: Zakaj toliko muslimanov, ki živijo tu, zaničuje Evropo?

AHA: V ZDA si Američan od vsega začetka, v Evropi pa si večina priseljencev želi, da bi se lahko vrnili domov. Zato so v novi domovini le gostje. V ZDA umreš, če ne poskrbiš sam zase, v Evropi pa je socialna pomoč še vedno zelo širokosrčna, zato priseljenci ostanejo pasivni. K temu, da ostanejo drugačni, jih spodbujajo tudi muslimanski duhovniki.

Q: Kaj bo sledilo večkulturni družbi?

AHA: Skrajni čas je, da na priseljence začnemo gledati kot na domačine. Država bi morala postati ostrešja in od njih zahtevati več. Pomislite na umore Turkinj zaradi časti, kar je na Nizozemskem velika težava. Kaznovati bi morali morilca in vso družino, tudi žensko, ki med zasedanjem družinskega sveta, na katerem se pripravljajo na krvavo dejanje, postreže s čajem. Večji nadzor je potreben tudi pri obrezovanju žensk. Na Nizozemskem nadzor sicer je, a izvajajo ga prostovoljci. Kar je boljše kot nič.

Q: Zakaj se evropska družba na krivice in zatiranje muslimank ne odzove odločneje?

AHA: V turških skupnostih na moja predavanja o vrednotah in obnašanju, ki niso združljivi s svobodo in demokracijo, odgovarjajo, da so v Evropi pobijali Žide in da to čaka tudi muslimane - njihova kultura bo izbrisana. Pravim jim, naj ne dovolijo, da bi drugi razmišljali namesto njih. Hočejo, da jih pustimo na miru, da bodo še naprej zatirali svoje ženske. Tega ne bi smela dopustiti nobena družba, nobena država.

Q: Zatiranje je lažje v zaprtih sistemih kot v odprti, demokratični družbi. Svoboda pripomore k dvomu.

AHA: Dvom vase je načeloma v redu, a ne, ko gre za načela. Nedotakljivost lastnega telesa, življenja in svoboda so teme, o katerih se ne pogaja. Če hočeš kaditi in si škoditi, prav, ne smeš pa raniti, obrezati, poročiti proti njeni volji in ubiti svoje sestre, hčerke. Tukajšnji Maročani svoje žene in hčerke pošiljajo nazaj v Maroko in jih izpisujejo iz šole. Takšna nespoštljivost do žensk ni sprejemljiva.

Q: Še nedavno so podobno počeli Evropejci.

AHA: Izobrazba je pripomogla k emancipaciji žensk. Spremenili so se tudi moški. Že John Stuart Mill je leta 1869 napisal, da je družba, ki zatira ženske, uboga. V takšni družbi je tudi več nasilja. To drži še danes.
V Evropi se po drugi svetovni vojni, zlasti pa po koncu hladne vojne, preveč stvari zdi samoumevnih - kot da sta tu že od nekdaj vladala blaginja in mir. Priseljence so pustili, naj počno, kar hočejo, da je le bil mir. Pozabili smo, kako so naši stari starši spoštovali svobodo, demokracijo in ustavo kot nekaj posebnega, dragocenega, saj tega niso imeli od nekdaj.

Q: Ste feministka, ki se bojuje za človekove pravice in humanizem. Kako gledate na zahodni feminizem?

AHA: Sem feministka, ki se bojuje za integriteto telesa, pravico vseh deklic, da hodijo v šolo, se same odločijo, s kom se bodo poročile in kdaj bodo imele otroka, da lahko živijo, ljubijo in kljub vsemu še naprej verjamejo v svojega boga. To so osnovne stvari. Zahodni feminizem? Mislim, da bo izvolitev nemške kanclerke odmevala po vsem svetu.

Q: Kakšna je Evropa leto dni po van Goghovi smrti?

AHA: Njegova smrt je bila zame in za vso državo skoraj konec sveta. Izgubila sem prijatelja. A biti moram optimistka. Kar v Evropi doživljajo Afričani, Azijci in muslimani, so Evropejci že bili doživeli. Izkopali so se iz nerazvitosti, prešli iz cerkvene v posvetno družbo, iz podeželskega okolja v urbano kulturo. Večkulturnost ohranja status quo, namesto da bi omogočila nadaljnji razvoj.

Q: Biti politična aktivistka je eno, ostati človek pa drugo.

AHA: Imam prijatelje, s katerimi včasih prebijem prijeten večer. Pogovarjamo se o vsem, razen o politiki. Imam tudi malce zasebnosti. Vem, da se ne morem nenehno bojevati in da moram misliti tudi na zasebno življenje. Res nisem obsedena. Kljub temu pa bi izkoristila priložnost, ki se mi ponuja zdaj. Vem, da se bo reformacija islama začela v Evropi, tako kot se je reformacija krščanstva, in sicer zaradi svobodnega izražanja mnenja.

Q: Očeta imate še vedno radi, čeprav vam je povzročil hudo trpljenje.

AHA: Dal mi je možnost, da sem šla v šolo. Bil je proti temu, da mi obrežejo klitoris. To mi je naredila babica, skrivaj in proti njegovi volji, ko sem bila stara pet let, on pa je bil takrat v zaporu v Somaliji. Za zatiranje žensk v muslimanskih družinah so pogosto krive prav ženske, matere in tašče.

Q: Kdaj ste nazadnje govorili z očetom?

AHA: Pred letom dni. Zaradi tega sem zelo žalostna. Vem, da me ima družina rada, a ločujejo nas načela. Upam, da bo čas zacelil te rane.

Q: Zakaj ljubezen med vami ni močnejša?

AHA: Ker se moja družina boji, da bo zato šla v pekel. Moj oče je prepričan, da se mora odločiti med mano in bogom. Tudi sama sem bila notranje boje, koga bom poslušala, boga ali svoj notranji glas.

Q: Mislite, da bi vas oče lahko dal ubiti?

AHA: Upam, da ne. Mislim, da ne.

Q: O čem bi se pogovarjali s papežem, če bi vas povabil na avdienco?

AHA: Prosila bi ga, naj se sestane s predstavniki muslimanske veroizpovedi in jih prepriča, da vera ne bo ogrožena, če bodo ženske imele večjo svobodo. Prosila bi ga tudi, naj dovoli uporabo kondomov kot zaščito pred virusom hiv. To bi bil velik korak.

Q: Svetnica, mučenica, aktivistka, črna gazela s stališči Johna Wayna. Se prepoznate v teh opisih?

AHA: Ne morem pomagati, če me javnost pozna. Sama pa bi sebe opisala kot človeka, ki misli na glas, mogoče včasih preveč na glas.
(prevod objavljen v 45. številki Mladine, 7/11-2005)

HPjeve sken felerje sem popravla, ampak če je še kje kaj zakofan ... merci!
;)
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 18.11.2005 at 23:00:02


sinjeoka wrote on 17.11.2005 at 19:15:15:
Moja ideja o koristnem preživljanju prostega časa namreč od pometanja cest, seže tudi do delanja družbe in pomoči invalidom in ostarelim, organizacije brezplačnega varstva materam, ki so na raznih razgovorih za službo in v končni fazi, glede na to, da smo sredi velikih cestno-železniških javnih investicijskih del  bi za pospešitev in pocenitev gradnje te ljudi tudi peljali na gradbišča delat.

Po drugi strani pa bi na ta način poskrbeli za vzdrževanje delovne in socialne kondicije brezposlenih.

Iz moje žabje perspektive, dela je za vse zadost, samo videti ga je treba  ;)


ARS wrote on 18.11.2005 at 11:58:38:
Poleg tega, da se tovrstne ideje med zaposlenimi in nezaposlenimi lahko mocno razlikujejo, je izziv tudi to - ideje, ki so le besede, ki so torej nerealizirane, so le ideje. Namrec, lahko je ideja videti na moc uporabna in koristna za integracijo in zivljenje socialnih podpirancev, ki so morda hkrati celo potomci priseljencev, a ce ji ne pomagam(o) v zivljenje ... ostanejo le besede.


sinjeoka wrote on 18.11.2005 at 17:57:56:
s čim bi jim pa ti pomagala?

Trenutno se na mojem koncu sveta trudim s pisanjem svojega in drugih mnenj ter pogledov o tukajšnji temi (po potrebi (ali pa zgolj ideji) tudi širše). Vse z namenom, da bi, na primer, tudi ti, na tvojem koncu sveta imela še eno možnost več pogledat na zadevo tudi na drug(e) način(e), še s kakega drugega zornega kota... Vsekakot pa tudi z namenom, da bi sama, tudi s tovrstno komunikacijo in replikami, dobila še dodatno možnost pogledat na zadevo ... Tudi tako jim pomagam.

In hkrati sprejemanje treniram; pravzaprav vsak dan, dan za dnem. Tudi tako jim pomagam.

Poleg tega svojo hči ob vsaki priliki opozarjam na različne variacije nestrpnosti, nesprejemanja, obsojanja, ino obratno ... in se z njo pogovarjam o tem, če se ji da. Vse za to, da bo imela širši pogled, zavedanje ... Tudi tako jim pomagam.

In zaprmej na baročno po sebi brskam in notranje vozle razvozlavam ter drugih zrcalne odseve navznoter lovim in tolmačim ... ko se mi da ... včasih pa tut, ko moram. Tudi tako jim pomagam.

Pa zihr bi se še kej zlistat dal ...


sinjeoka wrote on 18.11.2005 at 17:57:56:
s čim bi jim pa ti pomagala?

Z inštrukcijani uporabe metle, polavtomatskega krampa ali kako se nosi polna vreča iz trgovine, oz. kako se varuje otroke?

(vse zgoraj našteto namreč po mojem sicer laičnem pojmovanju sodi med osnovne življenjske veščine, ki bi jih moral vsak znat.)

In če bom začutila, da lahko naredim še kaj, bom to zagotovo iz besed in misli v življenje začela spravljat. Brez nestrpnosti, brez cinizma, brez zafrkljivosti, brez ošabnosti ... s spoštovanjem, s sprejemanjem različnosti, s sočutjem, s humorjem ...

No, iskreno upam; tut jest se mam še velik za naučit ...
:-*
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 19.11.2005 at 00:18:34


ARS wrote on 18.11.2005 at 23:00:02:
Trenutno se na mojem koncu sveta trudim s pisanjem svojega in drugih mnenj ter pogledov o tukajšnji temi (po potrebi (ali pa zgolj ideji) tudi širše). Vse z namenom, da bi, na primer, tudi ti, na tvojem koncu sveta imela še eno možnost več pogledat na zadevo tudi na drug(e) način(e), še s kakega drugega zornega kota... Vsekakot pa tudi z namenom, da bi sama, tudi s tovrstno komunikacijo in replikami, dobila še dodatno možnost pogledat na zadevo ... Tudi tako jim pomagam.

In hkrati sprejemanje treniram; pravzaprav vsak dan, dan za dnem. Tudi tako jim pomagam.

Poleg tega svojo hči ob vsaki priliki opozarjam na različne variacije nestrpnosti, nesprejemanja, obsojanja, ino obratno ... in se z njo pogovarjam o tem, če se ji da. Vse za to, da bo imela širši pogled, zavedanje ... Tudi tako jim pomagam.

In zaprmej na baročno po sebi brskam in notranje vozle razvozlavam ter drugih zrcalne odseve navznoter lovim in tolmačim ... ko se mi da ... včasih pa tut, ko moram. Tudi tako jim pomagam.

Pa zihr bi se še kej zlistat dal ...

In če bom začutila, da lahko naredim še kaj, bom to zagotovo iz besed in misli v življenje začela spravljat. Brez nestrpnosti, brez cinizma, brez zafrkljivosti, brez ošabnosti ... s spoštovanjem, s sprejemanjem različnosti, s sočutjem, s humorjem ...

No, iskreno upam; tut jest se mam še velik za naučit ...
:-*
ARS


predvsem je zanimivo videti razumevanje s skeniranega teksta v Mladini (eno redkih, ki me je pritegnilo v zadnjih 3 letih), toda jaz poziva AYAAN HIRSI ne dojemam, kot vsesplošnega poziva evropejcem k "sprejemanju" ampak k ukrepanju.

Poleg tega se je naša debata tule začela z vprašanjem ali nemire povzročajo socialne neenakosti ali kaj drugega in smo pristali pri brezposelnih revežih, ki so od vseg sveta pozabljeni ...

moj point pa je bil exactly tole:



ARS wrote on 18.11.2005 at 22:21:57:
Q: Zakaj toliko muslimanov, ki živijo tu, zaničuje Evropo?

AHA: V ZDA si Američan od vsega začetka, v Evropi pa si večina priseljencev želi, da bi se lahko vrnili domov. Zato so v novi domovini le gostje. V ZDA umreš, če ne poskrbiš sam zase, v Evropi pa je socialna pomoč še vedno zelo širokosrčna, zato priseljenci ostanejo pasivni. K temu, da ostanejo drugačni, jih spodbujajo tudi muslimanski duhovniki.


in tole


ARS wrote on 18.11.2005 at 22:21:57:
Q: Še nedavno so podobno počeli Evropejci.

AHA: Izobrazba je pripomogla k emancipaciji žensk. Spremenili so se tudi moški. Že John Stuart Mill je leta 1869 napisal, da je družba, ki zatira ženske, uboga. V takšni družbi je tudi več nasilja. To drži še danes.
V Evropi se po drugi svetovni vojni, zlasti pa po koncu hladne vojne, preveč stvari zdi samoumevnih - kot da sta tu že od nekdaj vladala blaginja in mir. Priseljence so pustili, naj počno, kar hočejo, da je le bil mir. Pozabili smo, kako so naši stari starši spoštovali svobodo, demokracijo in ustavo kot nekaj posebnega, dragocenega, saj tega niso imeli od nekdaj.


skratka, moj pont je bil, da problem gorečih avtomobilov ne toliko "brezposelnost in revščina" ampak "kulturni relativizem pod floskulo spoštovanja vrednot tuje kulture", ki ga je evropa propagirala.


(sprašujem se kaj je pravzaprav tvoj argument? sprejemanje ali akcija?)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 19.11.2005 at 00:39:48


sinjeoka wrote on 19.11.2005 at 00:18:34:
... jaz poziva AYAAN HIRSI ne dojemam, kot vsesplošnega poziva evropejcem k "sprejemanju" ampak k ukrepanju.

Ukrepanje je plod sprejemanja. In ukrepa pač vsak po svoje, tako kot sprejema. AHA je poslanka in ukrepa glede na njeno osebno izkusnjo in delo, ti na svoj način, jaz pa na svojega. Koliko pa smo skozi to ukrepanje učinkovite, je pa že drugo vprašanje. Za AHA bi rekla, da je.


sinjeoka wrote on 19.11.2005 at 00:18:34:
Poleg tega se je naša debata tule začela z vprašanjem ali nemire povzročajo socialne neenakosti ali kaj drugega in smo pristali pri brezposelnih revežih, ki so od vseg sveta pozabljeni ...

Ne bo ravno držalo ...
Poleg vsega ti pa v ponovno branje vsaj zgoraj citiranega Tituda priporočam.
Pa še kaj, glede na tvoje boldane izbore iz intervjuja z AHA, s katerimi se očitno ponovno "krivdno osredotočaš" predvsem na priseljence.
Se mi pa na tej točki, na koncu 14. strani tega topika, res ne zdi produktivno ponavljat toliko tega in tolikokrat že povedanega ...


sinjeoka wrote on 19.11.2005 at 00:18:34:
sprašujem se kaj je pravzaprav tvoj argument?

Argument glede česa?


sinjeoka wrote on 19.11.2005 at 00:18:34:
sprejemanje ali akcija?

Sprejemanje je akcija.

Lahko noč,
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by gape on 20.11.2005 at 01:42:56


titud wrote on 18.11.2005 at 12:25:43:
Dokler bo dnar folku talan kot socialna pomoč, pogojena s statusom hendikepiranca na trgu dela,  tolk časa bo ta dnar orodje strukturne represije gospostva.

matr si dobr zapisu reč ...
tuki notr se (imho) skriva srž problema ...




ARS wrote on 18.11.2005 at 22:21:57:
Takšna nespoštljivost do žensk ni sprejemljiva.

eto sprejemanja spet ...
se reče ... ta nespoštljivost je sprejemljiva (sej je ne morem ustavt - jest ne).
sprejemam to da so oni taki (nespoštljivi do žensk npr), saj so tko sprogramirani ...
jih ne obsojam zato ker obrezujejo in tako use naprej (isto kot ne židov, da to delajo fantkom (ne glede na argumente za)).
jih sprejemam take kot so.
tukaj in zdaj
in jim hkrati sporočam (za naprej, za nadaljno integracijo, za nadaljnje še bolj povezano sobivanje (globalizacija je pač dejstvo ki se ga ne da zaustavt al pa pobrisat ...)), da mi tega nimamo in da smo ugotovil, da so nakateri aspekti opuščanja starih (prastarih) navad precej u redu.
(nekatere pač še mal obdržimo ... rečmo ... tiste ki ne bolijo tolk, pametno pa se je zavedat da bolijo ... useen)
in da bojo moral sami pr seb sprejet, da jim nekatere njihove navade, onemogočajo integracijo v okolje kjer živijo. u bistvu ... okolju (ki obstaja od prej) onemogočajo inegracijo njih v sebe - zaradi prevelike drugačnosti (krvne osvete ipd sranja) ...

sprejet
vsak svoje
in spremenit ... oklestit sebe ... vsak ... mal ...
pa gre počas naprej ...



ARS wrote on 18.11.2005 at 22:21:57:
Vem, da se bo reformacija islama začela v Evropi, tako kot se je reformacija krščanstva, in sicer zaradi svobodnega izražanja mnenja.

(bo to turčija? reformirana do te mere da bo sprejemljiva za evropo? seveda, evropo ki sicer ima krščanske temelje, ni pa krščanstvo (cerkev) integrirano v državo, ampak je ločeno od)


sprejet oni, da niso neke aspekte glih najboljš izvajal - in mi isto ... pri nas je problem prevelika produkcija.
oni majo pač druge probleme ... za te probleme pa ni rešitev večja produkcija, ker ta je v turčiji zadovoljiva ... problem je svoboda ... ki tam je, je pa manjša kt kle (pa je u turčiji velika) ... in nam jo šefi kle, k je že precej cajta bla, tolk cajta, da nam je že samoumevna,  vedno blj odvzemajo, ravno na račun muslimanov ... ker da nas bojo drgač čist poteroriziral ...


problemi so globalni ... čeprov na prvi pogled zgeda da so lokalni ... lokalni problemi pač odražajo stik civilizacij ... tm kjer so se staknile ... in tud konflikt med civilizacijami - sploh več ne med nacionalinimi državami ...

res je čas za spedenat združene narode - da se začne usklajevat napore ne sano znotraj držav in nevemkakšnih združenj, ampak da se usklajuje glavne tokove na centralnem mestu ... đaba da smo globalni s kešom, če pa s svobodo nismo ... keš je globalen vladar - svoboda pa ni ...
amerika je svobodo zdavni zamenjala za zlato ...

ona ne more več vodt sveta ... ne sme ... več ...


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by vida on 20.11.2005 at 08:03:05


gape wrote on 20.11.2005 at 01:42:56:
eto sprejemanja spet ...
se reče ... ta nespoštljivost je sprejemljiva (sej je ne morem ustavt - jest ne).
sprejemam to da so oni taki (nespoštljivi do žensk npr), saj so tko sprogramirani ...


...hm spet sprejemanje  ???
a vojno v Iraku tud sprejemaš?
Ker če jo sprejemaš, potem upam da te ne bom vidla na demonstraciji proti vojni ki bo/če bo v Ljubljani.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 20.11.2005 at 19:59:15


ARS wrote on 19.11.2005 at 00:39:48:
Sprejemanje je akcija.


z negativnim predzankom (ali as stagnacija)

oziroma večna zagonetka, zakaj se na "sprejemanje" sklicujejo umetniki brez umetnin, kmetje brez zemlje, intelektualci brez vidnejših strokovnih objav, delavci brez dela, dvoličneži in koristolovci vseh stopenj...

pri čemer se obnašajo kot osir, ko jim kdo namigne, da morda ne bi bilo slabo, da bi malo več delali in malo manj sprejemali

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 20.11.2005 at 20:05:44


gape wrote on 20.11.2005 at 01:42:56:
eto sprejemanja spet ...
se reče ... ta nespoštljivost je sprejemljiva (sej je ne morem ustavt - jest ne).
sprejemam to da so oni taki (nespoštljivi do žensk npr), saj so tko sprogramirani ...
jih ne obsojam zato ker obrezujejo in tako use naprej (isto kot ne židov, da to delajo fantkom (ne glede na argumente za)).
jih sprejemam take kot so.
tukaj in zdaj
in jim hkrati sporočam (za naprej, za nadaljno integracijo, za nadaljnje še bolj povezano sobivanje (globalizacija je pač dejstvo ki se ga ne da zaustavt al pa pobrisat ...)), da mi tega nimamo in da smo ugotovil, da so nakateri aspekti opuščanja starih (prastarih) navad precej u redu.
(nekatere pač še mal obdržimo ... rečmo ... tiste ki ne bolijo tolk, pametno pa se je zavedat da bolijo ... useen)
in da bojo moral sami pr seb sprejet, da jim nekatere njihove navade, onemogočajo integracijo v okolje kjer živijo. u bistvu ... okolju (ki obstaja od prej) onemogočajo inegracijo njih v sebe - zaradi prevelike drugačnosti (krvne osvete ipd sranja) ...

sprejet
vsak svoje
in spremenit ... oklestit sebe ... vsak ... mal ...
pa gre počas naprej ...


sprejemat tako kot Indijanci v ZDA, Srbi na Kosovu, Tibetanci na Kitajskem???

oziroma boš sprejel tudi to, da bo morda nekoč tvoja vnukinja ali pra nečakinja morala biti obrezana ... ker bo to družbeno zaželjeno? (tako kot je bilo včasih, da je ostala nedolžna do poroke)

(vesela sem zate in ti definitivno privoščim)

seveda pa se sprašujem zakaj je "sprejemanje" nekoliko na nižji ravni pri polivanju dojenčkov z vodo ... verjetno zato, ker dojenčki polivanje z vodo težje razumejo, kot rezanje kožice.



da so lahko nekateri ljudje res tako glupi, da napišejo nekaj takega


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Mateja B. on 21.11.2005 at 12:14:06

Eto, ravno nimam kaj početi, pa bom malo pisala o sprejemanju ... ;)

Ne razumem, zakaj tolikim koncept sprejemanja tako zelo ne gre v račun. Pa je to osnova, ki bi pomagala posameznikom in družbi neprimerno bolje živeti. Meni se v življenju vedno bolj potrjuje, da je modro edinole to: sprejemanje in neobsojanje (Jezus pravi nekako takole: "Ne sodite, da ne boste sojeni." In: "Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil." Kako lahko nekoga zares ljubiš, če ga ne sprejmeš takšnega, kakršen je?).

Sprejemati nekaj ne pomeni biti za to ali proti temu, podpirati ali nepodpirati. Sprejemanje je šele predpogoj za to, da stvari vidiš bolj objektivno, brezosebno, nevtralno. Potem, ko vidiš, za kaj res gre, pa se odločiš, ali boš zadevo podprl ali ne. Obsojanje pa tisto, kar je obsojano, tako ali tako samo še poslabša. (Koliko časa boste potrebovali, da boste ugotovili, da je to res?)

Na primer, vojna v Iraku je dejstvo. Izgredi v Franciji tudi. Kako lahko ne sprejmeš nečesa, kar vsak dan gledaš po TV in o čemer bereš na vseh možnih koncih? Ne sprejeti dejstva je slepota. Ali pa vsaj slabovidnost. Opredeliti se glede njega pa je druga stvar. To sledi sprejemanju.

Naj ponovim: sprejemanje ni enako podpiranje.

Pa še to: med politi nekoga z vodo (po novem pri krstu uporabljajo mlačno, kar res ne more biti preveč neprijetno), ki je očiščevalna tako fizično koz simbolno, in odrezati ali zarezati v del telesa, kar povzroča bolečino, je pač ogromna razlika. Postaviti dva taka primera v isto poved je prisiljeno in zelo poceni argumentiranje, ki v življenju nima nikakršne veljave in (ne)namerno zavaja oziroma manipulira.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 21.11.2005 at 13:55:51


Mateja B. wrote on 21.11.2005 at 12:14:06:
Eto, ravno nimam kaj početi, pa bom malo pisala o sprejemanju ... ;)

Pa še to: med politi nekoga z vodo (po novem pri krstu uporabljajo mlačno, kar res ne more biti preveč neprijetno), ki je očiščevalna tako fizično koz simbolno, in odrezati ali zarezati v del telesa, kar povzroča bolečino, je pač ogromna razlika. Postaviti dva taka primera v isto poved je prisiljeno in zelo poceni argumentiranje, ki v življenju nima nikakršne veljave in (ne)namerno zavaja oziroma manipulira.


katoliško obred polivanja z vodo in židovski obred obrezovanja imata v simbolnem smislu enak pomen sprejetje v duhovno skupnost. (za muslimane pa žal ne vem).


Pri čemer rade volje priznam svojo krivdo, da nisem že prej eksplicitno napisala, za katero verstvo gre in sem pustila pobudo govora vašim predsodkom in polovičnemu poznavanju in doseganju duhovne zavesti o drugačnosti. (glede na to, da si napisala, da je nekaj manipulacija, je fer, do vseh -tudi do mene, da napišeš kaj je resnica, oziroma kakšen pomen ima obrezovanje muslimanov in kakšen pomen ima faraonsko obrezovanje deklic. Če pač odgovora na to vprašanje ne veš, potem tudi ne moreš soditi o manipulaciji.)

btw. Obrezovanje moških je v ZDA (za razliko od Evrope) pravilo in ne izjema - sploh pa med protestanti.




Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Mateja B. on 21.11.2005 at 15:28:05

Glej, Sinja, sprenevedaš se. Govorila si o obrezovanju deklic. In če si potem nekaj vrst nižje mislila obrezovanje samo dečkov, potem to tudi jasno napiši. Ne pa potem v odgovoru preklopit samo na dečke. Tudi to je manipulatorsko. Bodi vsaj dosledna. In vsaj malo pazi, kadar za lastno nedoslednostjo druge obtožuješ za glupe.


sinjeoka wrote on 20.11.2005 at 20:05:44:
oziroma boš sprejel tudi to, da bo morda nekoč tvoja vnukinja ali pra nečakinja morala biti obrezana ... ker bo to družbeno zaželjeno? (tako kot je bilo včasih, da je ostala nedolžna do poroke)

(vesela sem zate in ti definitivno privoščim)

seveda pa se sprašujem zakaj je "sprejemanje" nekoliko na nižji ravni pri polivanju dojenčkov z vodo ... verjetno zato, ker dojenčki polivanje z vodo težje razumejo, kot rezanje kožice.


da so lahko nekateri ljudje res tako glupi, da napišejo nekaj takega


In dejstvo je, da je bilo bistvo mojega posta sprejemanje. Tudi to, da se v odgovoru zatakneš samo na tisto, kar sem dodala za konec, ne pa na glavnino napisanega, je precej manipulatorsko.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 21.11.2005 at 15:36:59


Mateja B. wrote on 21.11.2005 at 15:28:05:
Glej, Sinja, sprenevedaš se. Govorila si o obrezovanju deklic. In če si potem nekaj vrst nižje mislila obrezovanje samo dečkov, potem to tudi jasno napiši. Ne pa potem v odgovoru preklopit samo na dečke. Tudi to je manipulatorsko. Bodi vsaj dosledna. In vsaj malo pazi, kadar za lastno nedoslednostjo druge obtožuješ za glupe.


In dejstvo je, da je bilo bistvo mojega posta sprejemanje. Tudi to, da se v odgovoru zatakneš samo na tisto, kar sem dodala za konec, ne pa na glavnino napisanega, je precej manipulatorsko.



govorila sem točno o :


sinjeoka wrote on 20.11.2005 at 20:05:44:
seveda pa se sprašujem zakaj je "sprejemanje" nekoliko na nižji ravni pri polivanju dojenčkov z vodo ... verjetno zato, ker dojenčki polivanje z vodo težje razumejo, kot rezanje kožice.


po vsebini same zadeve bi ti moralo biti jasno, da v tem segmentu nisem imela v mislih deklic,ampak dečke. Deklicam namreč ne režejo kožice, ampak male sramne ustnice in klitoris. Morda ti to enačiš, v končni fazi so tako kožica, male sramne ustnice in klitoris "na površju". Vendar pa je rezanje kožice defintivno precej manj boleči poseg.

Tako, da. Moja manipulacija je bila premišljena, ampak ne tako kot jo razumeš ti. Moja manipulacija je imela namen, pokazati, da o raznih postopkih iniciacije nimate razčiščenih osnovnih pojmov, oziroma da jih enostavno kar enačite.

(tvoje pisanje o sprejemanju pa je bilo vzeto na znanje, oziroma če je sprejemanje zgolj seznanjanje z dogajanjem po svetu preko TV, sprejemam)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by leonarda on 21.11.2005 at 21:46:15


sinjeoka wrote on 21.11.2005 at 15:36:59:
o raznih postopkih iniciacije nimate razčiščenih osnovnih pojmov



Mogoče se pa to da čist ... sprejet...



Mateja B. wrote on 21.11.2005 at 15:28:05:
Glej, Sinja, sprenevedaš se.



tud to ... če se hoče ... se da ...



Mateja B. wrote on 21.11.2005 at 15:28:05:
In vsaj malo pazi, kadar za lastno nedoslednostjo druge obtožuješ za glupe.



...mogoče clo "s prstom žugat" ni treba ... mogoče, če človk zaupa vase...

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Mateja B. on 22.11.2005 at 12:56:54


sinjeoka wrote on 21.11.2005 at 15:36:59:
(tvoje pisanje o sprejemanju pa je bilo vzeto na znanje, oziroma če je sprejemanje zgolj seznanjanje z dogajanjem po svetu preko TV, sprejemam)


To s TV je samo primer, nikakor ne definicija. Sprejemanje je predvsem neobsojanje tega, s čimer si seznanjen.

Leonarda, tebe pa ne razumem, kaj hočeš povedat.

Poredko pridem pogledat na forum in kaj napišem. In ko se debata obrne v (zame) nepomembne detajle, mi postane nezanimivo. Mene zanimajo predvsem višji oz. globlji nivoji, ne pa neskončno razdeljevanje pojavov v fizičnem svetu. In tako je trenutno s svetom: zaradi blazne subspecializacije na relativno majhnih področjih in ker družba vleče pozornost ljudi na banalnosti, velika večina ljudi nima več pregleda nad celoto. Kar je za svet precej slabo. Pa ne me razumet narobe: tudi poglabljanje v majhne svetove je lahko perspektivno, ampak samo, če je uravnoteženo s pregledom nad celoto.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Gru Gru on 22.11.2005 at 15:02:37


Quote:
Ne razumem, zakaj tolikim koncept sprejemanja tako zelo ne gre v racun. Pa je to osnova, ki bi pomagala posameznikom in družbi neprimerno bolje živeti. Meni se v življenju vedno bolj potrjuje, da je modro edinole to: sprejemanje in neobsojanje (Jezus pravi nekako takole: "Ne sodite, da ne boste sojeni." In: "Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil." Kako lahko nekoga zares ljubiš, ce ga ne sprejmeš takšnega, kakršen je?).  Sprejemati nekaj ne pomeni biti za to ali proti temu, podpirati ali nepodpirati. Sprejemanje je šele predpogoj za to, da stvari vidiš bolj objektivno, brezosebno, nevtralno. Potem, ko vidiš, za kaj res gre, pa se odlociš, ali boš zadevo podprl ali ne. Obsojanje pa tisto, kar je obsojano, tako ali tako samo še poslabša. (Koliko casa boste potrebovali, da boste ugotovili, da je to res?)

Na primer, vojna v Iraku je dejstvo. Izgredi v Franciji tudi. Kako lahko ne sprejmeš necesa, kar vsak dan gledaš po TV in o cemer bereš na vseh možnih koncih? Ne sprejeti dejstva je slepota. Ali pa vsaj slabovidnost. Opredeliti se glede njega pa je druga stvar. To sledi sprejemanju.

Naj ponovim: sprejemanje ni enako podpiranje.

To s TV je samo primer, nikakor ne definicija. Sprejemanje je predvsem neobsojanje tega, s cimer si seznanjen.

Mene zanimajo predvsem višji oz. globlji nivoji, ne pa neskoncno razdeljevanje pojavov v fizicnem svetu. In tako je trenutno s svetom: zaradi blazne subspecializacije na relativno majhnih podrocjih in ker družba vlece pozornost ljudi na banalnosti, velika vecina ljudi nima vec pregleda nad celoto. Kar je za svet precej slabo. Pa ne me razumet narobe: tudi poglabljanje v majhne svetove je lahko perspektivno, ampak samo, ce je uravnoteženo s pregledom nad celoto.


Z nekaterimi stvarmi se cist strinjam.

No, se bom mal pohecal s tvojim podajanjem.
To kar je podcrtano, se mal ne ujema. Ce gledas svet kot celoto, potem posameznike, ki ne razumejo sprejemaja, lahko sprejemaš, jih cist razumeš. Verjamem, da jih. Tok o hecu.

Iz vsega tega. Zakaj potem obsojamo sedanjo vlado, ki je sprejemala 60 let nepravilnosti prejšnje vlade, ne sprejmemo. Zakon pravi, lastnik odloca o svojem premoženju, torej je vojna za direktorje cisto dejstvo.

Opredeljujemo se vsak po svoje. Glede na osebne izkušnje, glede na dejstva, ki jih spoznamo ali ne spoznamo, lahko so to tudi resnice ali tudi ne. TV, ti lahko resnico zapakira na sto in en nacin. In ce nimaš vpogleda v dejstvo, kako se boš opredelu. Le na podlagi tega kar imaš. In opredelitev, je tok bolj "pravilna", kolikor vec "pravilnih" dejstev spoznaš. Pregled nad celoto, dobiš kako? Da se s space shuttlom dvigneš visoko v zrak? Šele takrat vidiš kok smo majhni, nemocni. A vseeno živimo na majhnem prostorcku z milijoni dejstvi, bolj ko greš navzven, vec celote moraš poznat? Obvladat celoto sebe - najprej, ti omogoca, da lahko naprej obvladuješ ostale celote.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Mateja B. on 22.11.2005 at 17:12:38

Hja, če pogledaš na hitro, se res malo ne ujema. Se pa tudi ne izključuje. Sprejemam lahko, da nekaj je tako, kot je, tudi če ne razumem, zakaj je tako. Ampak če razumem, je lažje sprejet.
Poleg tega si združil dva posta, vsako besedilo pa je zaključena enota, in kadar se primerja različna besedila, se upošteva njihovo raličnost.
Glede TV – seveda je lahko zelo enostranska, zato sem dodala še "in o čemer bereš na vseh možnih koncih".

V vlado pa se ne bom spuščala, ker mi politika in gospodarstvo nista toliko zanimiva.

Veš, kako pa jaz gledam na celoto? Kolikor zaenkrat štekam, je celota samo ena: makrokozmos = mikrokozmos.

No ja, tako vidim sedaj. Imam pa še veliko zadev v obdelavi. ;) Bom še videla, kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj. ;D

No, se grem imet fajn, imejte se vi tudi.

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 22.11.2005 at 19:30:53


Gru Gru wrote on 22.11.2005 at 15:02:37:
Iz vsega tega. Zakaj potem obsojamo sedanjo vlado, ki je sprejemala 60 let nepravilnosti prejšnje vlade, ne sprejmemo. Zakon pravi, lastnik odloca o svojem premoženju, torej je vojna za direktorje cisto dejstvo.




Očitno je tvoj spomin res kratek, ali pa ti matematika ne gre najbolje.

Sedanja vlada ni ničesar sprejemala 60 let (ker 60 let niti ni obstajala, da bi sprejemala karkoli) - tudi če sprejmemo delitev, ki se jo poskuša delati, obstaja zgodovinsko dejstvo, da so ljudje, ki so v tej vladi, (vsaj dvakrat) že bili na oblasti, dejstvo je tudi, da so oni vzpostavili sistem tako kot je oziroma so pri tem sodelovali.

Drugo dejstvo pa je, da oni niso lastniki te države - nobeni niso - čeprav se tako obnašajo in so se obnašali (vsi po vrsti).


(pa ne me postavljat na katerokoli stran)


uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by sinjeoka on 22.11.2005 at 20:30:18


t wrote on 22.11.2005 at 19:30:53:
Očitno je tvoj spomin res kratek, ali pa ti matematika ne gre najbolje.

Sedanja vlada ni ničesar sprejemala 60 let (ker 60 let niti ni obstajala, da bi sprejemala karkoli) - tudi če sprejmemo delitev, ki se jo poskuša delati, obstaja zgodovinsko dejstvo, da so ljudje, ki so v tej vladi, (vsaj dvakrat) že bili na oblasti, dejstvo je tudi, da so oni vzpostavili sistem tako kot je oziroma so pri tem sodelovali.

Drugo dejstvo pa je, da oni niso lastniki te države - nobeni niso - čeprav se tako obnašajo in so se obnašali (vsi po vrsti).


(pa ne me postavljat na katerokoli stran)


uživajte!



zanima me, če bo gape ali pa Mateja tejkotu napel kakšno lekcijo sprejemanja - ali je ta bič božji namenjen le meni

se strinjam niso lastniki države, ampak Jankovič tudi ne, zato pač ni nedotakljiv v smislu "Šel bom, ko se mi bo dvignil"

(pri sodelovanju postavljanja sistema pa :)) a veš kok amandmajev je doživel njihov sistem? Eden izmed teh amandmajev je ustavril celo kasto strokovno nedotakljivih)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Loops of Infinity on 23.11.2005 at 08:42:12


Mateja B. wrote on 22.11.2005 at 12:56:54:
In tako je trenutno s svetom: zaradi blazne subspecializacije na relativno majhnih področjih in ker družba vleče pozornost ljudi na banalnosti, velika večina ljudi nima več pregleda nad celoto. Kar je za svet precej slabo. Pa ne me razumet narobe: tudi poglabljanje v majhne svetove je lahko perspektivno, ampak samo, če je uravnoteženo s pregledom nad celoto.


Mene pa zanima, kakšno celoto maš to v mislih? Ker, a ni to spet ena subjektivna in zelo relativna zadeva, kamor človek pač položi svojo bit, upanje, cilj? Če je nekdo zelo usmerjen k nečemu, potem se ponavadi drugemu zdi, da bolje vidi celoto. Toda, a jo?

Se pa težave in problemi nekako z mislijo in upanjem v srcu na Boba ne zdijo tako velike.  

Zato, četudi se nam zdi, da ljudje posvečajo pozornost banalnostim, je to lahko za njih še kako celota oz. del procesa, v katerem se učijo, kar jim je namenjeno oz. kar jim je pomembno in kar jih veseli.  

Everything counts.


Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by Gru Gru on 23.11.2005 at 09:35:58


Mateja B. wrote on 22.11.2005 at 17:12:38:
Hja, če pogledaš na hitro, se res malo ne ujema. Se pa tudi ne izključuje. Sprejemam lahko, da nekaj je tako, kot je, tudi če ne razumem, zakaj je tako. Ampak če razumem, je lažje sprejet.
Poleg tega si združil dva posta, vsako besedilo pa je zaključena enota, in kadar se primerja različna besedila, se upošteva njihovo raličnost.
Glede TV – seveda je lahko zelo enostranska, zato sem dodala še "in o čemer bereš na vseh možnih koncih".

V vlado pa se ne bom spuščala, ker mi politika in gospodarstvo nista toliko zanimiva.

Veš, kako pa jaz gledam na celoto? Kolikor zaenkrat štekam, je celota samo ena: makrokozmos = mikrokozmos.

No ja, tako vidim sedaj. Imam pa še veliko zadev v obdelavi. ;) Bom še videla, kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj. ;D

No, se grem imet fajn, imejte se vi tudi.


Lej, upam da si razumela, da sem mal telovadil s tvojima postoma, ker se mi je zadeva zdela vredna razmišljanja.

Tud o TV-ju sem govoru na splošno!

Je pa zanimivost v tej debati ravno to gledanje po delčkih in potem naprej v celoti. Oba posta sem združil ravno iz razmišljanja -- en post - eno malo dejstvo --- dva posta -- več dejstev --- veliko postov ---> se že bližamo celoti nekega avtorja. In tudi če rečmo, da je post enota zase, pa v primeru, da sestaviš več postov ene in iste osebe najrbž dobiš večji vpogled v njegovo celoto, kar pa niti ni nujno. Ampak na podlagi več-postov, človeka lažje razumeš, kot na podlagi le enega posta.

In stavek:
Quote:
...celota je samo ena: makrokozmos = mikrokozmos.
mi je zelo blizu. Če pogledamo en atom, v naši perspektivi predstavlja približek sončnega sistema.



Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 23.11.2005 at 11:22:16


Gru Gru wrote on 23.11.2005 at 09:35:58:
Je pa zanimivost v tej debati ravno to gledanje po delčkih in potem naprej v celoti. Oba posta sem združil ravno iz razmišljanja -- en post - eno malo dejstvo --- dva posta -- več dejstev --- veliko postov ---> se že bližamo celoti nekega avtorja. In tudi če rečmo, da je post enota zase, pa v primeru, da sestaviš več postov ene in iste osebe najrbž dobiš večji vpogled v njegovo celoto, kar pa niti ni nujno. Ampak na podlagi več-postov, človeka lažje razumeš, kot na podlagi le enega posta.



Celota je vedno že tu - zato tudi lahko rečemo, da je vse skupaj zelo dobro uglašena celota, medtem ko so deli vedno deli subjektivnega dojemanja celote (to je tudi bistvo vse vzročnosti: vzročnost je rezultat subjektivnega gledanja na stvari - tako kot naklučje): iz celote vseh tekstov nekega avtorja zagotovo lahko razumemo samo celoto vseh tekstov, medtem, ko je avtor še vedno nerazumljem, lahko bi rekli samo, da razumemo to, kar je povedal ali mogoče, kaj je hotel povedati...



uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 25.11.2005 at 13:00:14



pa smo jih našli - krivce:


vsega so krivi reperji

http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=10&c_id=28533





uživajte!

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by titud on 25.11.2005 at 14:47:38


t wrote on 25.11.2005 at 13:00:14:
pa smo jih našli - krivce:


vsega so krivi reperji

http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=10&c_id=28533


uživajte!


Hecno, pa ravno o raperjih je blo strkovno rečeno (psihiater marušič, na to sem opozoril že  tud na forumu, a ne najdem), kako s svojo ritmično govorico vnašajo med folk  en pozitiven odnos do življenja, zarad česar bi rap  utegnu  zmanjšat pesiziem  v obliki samomorilnost med mladimi (ki  itak ni nč drugega kot  oblika proti seb obrnjenga nasilja....)

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by ARS on 28.11.2005 at 10:10:05


Nadaljevanje zanimiv clankov:

"Francoska revolucija" (Vladimir de Gmeline)
"Imaš jo rad ali pa jo zapustiš" (Laurent Hassid)
"Meje nacije" (Mojca Pajnik)

http://www.mladina.si/tednik/200546/clanek/slo-tema--vladimir_de_gmeline/

Za sirjenje obzorij in sprejemanja,
;)
ARS

Title: Re: Tole pa ni nič dobrega
Post by t on 13.12.2005 at 18:32:58

se je deta preselila na nižje nivoje foruma samo, tole z mladinskimi akcijami je pa že nekoliko simptomatično?

zdaj še Avstralski mladinci divjajo:


http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=95912


(in vse skupaj je še precej bolj čudno kot pri Francozih - Nasilje se je začelo na sydneyjski plaži Cornulla v nedeljo, ko je okoli 5.000 mladih Avstralcev, ki so med drugim vzklikali tudi rasistična gesla, napadlo mlade arabskega rodu, predvsem Libanonce. Ti naj bi namreč že prej napadli reševalce na plaži, razjarjena množica pa je trdila, da bo plažo zavarovala. Pozneje so se organizirali tudi Arabci, ki so napadli ljudi po cesti in se spopadli s policijo. - )


uživajte!

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.