Eto, ravno nimam kaj početi, pa bom malo pisala o sprejemanju ...

Ne razumem, zakaj tolikim koncept sprejemanja tako zelo ne gre v račun. Pa je to osnova, ki bi pomagala posameznikom in družbi neprimerno bolje živeti. Meni se v življenju vedno bolj potrjuje, da je modro edinole to: sprejemanje in neobsojanje (Jezus pravi nekako takole: "Ne sodite, da ne boste sojeni." In: "Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil." Kako lahko nekoga zares ljubiš, če ga ne sprejmeš takšnega, kakršen je?).

Sprejemati nekaj ne pomeni biti za to ali proti temu, podpirati ali nepodpirati. Sprejemanje je šele predpogoj za to, da stvari vidiš bolj objektivno, brezosebno, nevtralno. Potem, ko vidiš, za kaj res gre, pa se odločiš, ali boš zadevo podprl ali ne. Obsojanje pa tisto, kar je obsojano, tako ali tako samo še poslabša. (Koliko časa boste potrebovali, da boste ugotovili, da je to res?)

Na primer, vojna v Iraku je dejstvo. Izgredi v Franciji tudi. Kako lahko ne sprejmeš nečesa, kar vsak dan gledaš po TV in o čemer bereš na vseh možnih koncih? Ne sprejeti dejstva je slepota. Ali pa vsaj slabovidnost. Opredeliti se glede njega pa je druga stvar. To sledi sprejemanju.

Naj ponovim: sprejemanje ni enako podpiranje.

Pa še to: med politi nekoga z vodo (po novem pri krstu uporabljajo mlačno, kar res ne more biti preveč neprijetno), ki je očiščevalna tako fizično koz simbolno, in odrezati ali zarezati v del telesa, kar povzroča bolečino, je pač ogromna razlika. Postaviti dva taka primera v isto poved je prisiljeno in zelo poceni argumentiranje, ki v življenju nima nikakršne veljave in (ne)namerno zavaja oziroma manipulira.

Glej, Sinja, sprenevedaš se. Govorila si o obrezovanju deklic. In če si potem nekaj vrst nižje mislila obrezovanje samo dečkov, potem to tudi jasno napiši. Ne pa potem v odgovoru preklopit samo na dečke. Tudi to je manipulatorsko. Bodi vsaj dosledna. In vsaj malo pazi, kadar za lastno nedoslednostjo druge obtožuješ za glupe.

sinjeoka wrote on 20.11.2005 at 20:05:44:


In dejstvo je, da je bilo bistvo mojega posta sprejemanje. Tudi to, da se v odgovoru zatakneš samo na tisto, kar sem dodala za konec, ne pa na glavnino napisanega, je precej manipulatorsko.

sinjeoka wrote on 21.11.2005 at 15:36:59:



Mogoče se pa to da čist ... sprejet...


Mateja B. wrote on 21.11.2005 at 15:28:05:



tud to ... če se hoče ... se da ...


Mateja B. wrote on 21.11.2005 at 15:28:05:



...mogoče clo "s prstom žugat" ni treba ... mogoče, če človk zaupa vase...

Quote:


Z nekaterimi stvarmi se cist strinjam.

No, se bom mal pohecal s tvojim podajanjem.
To kar je podcrtano, se mal ne ujema. Ce gledas svet kot celoto, potem posameznike, ki ne razumejo sprejemaja, lahko sprejemaš, jih cist razumeš. Verjamem, da jih. Tok o hecu.

Iz vsega tega. Zakaj potem obsojamo sedanjo vlado, ki je sprejemala 60 let nepravilnosti prejšnje vlade, ne sprejmemo. Zakon pravi, lastnik odloca o svojem premoženju, torej je vojna za direktorje cisto dejstvo.

Opredeljujemo se vsak po svoje. Glede na osebne izkušnje, glede na dejstva, ki jih spoznamo ali ne spoznamo, lahko so to tudi resnice ali tudi ne. TV, ti lahko resnico zapakira na sto in en nacin. In ce nimaš vpogleda v dejstvo, kako se boš opredelu. Le na podlagi tega kar imaš. In opredelitev, je tok bolj "pravilna", kolikor vec "pravilnih" dejstev spoznaš. Pregled nad celoto, dobiš kako? Da se s space shuttlom dvigneš visoko v zrak? Šele takrat vidiš kok smo majhni, nemocni. A vseeno živimo na majhnem prostorcku z milijoni dejstvi, bolj ko greš navzven, vec celote moraš poznat? Obvladat celoto sebe - najprej, ti omogoca, da lahko naprej obvladuješ ostale celote.

Gru Gru wrote on 22.11.2005 at 15:02:37:




Očitno je tvoj spomin res kratek, ali pa ti matematika ne gre najbolje.

Sedanja vlada ni ničesar sprejemala 60 let (ker 60 let niti ni obstajala, da bi sprejemala karkoli) - tudi če sprejmemo delitev, ki se jo poskuša delati, obstaja zgodovinsko dejstvo, da so ljudje, ki so v tej vladi, (vsaj dvakrat) že bili na oblasti, dejstvo je tudi, da so oni vzpostavili sistem tako kot je oziroma so pri tem sodelovali.

Drugo dejstvo pa je, da oni niso lastniki te države - nobeni niso - čeprav se tako obnašajo in so se obnašali (vsi po vrsti).


(pa ne me postavljat na katerokoli stran)


uživajte!

Mateja B. wrote on 22.11.2005 at 12:56:54:


Mene pa zanima, kakšno celoto maš to v mislih? Ker, a ni to spet ena subjektivna in zelo relativna zadeva, kamor človek pač položi svojo bit, upanje, cilj? Če je nekdo zelo usmerjen k nečemu, potem se ponavadi drugemu zdi, da bolje vidi celoto. Toda, a jo?

Se pa težave in problemi nekako z mislijo in upanjem v srcu na Boba ne zdijo tako velike.  

Zato, četudi se nam zdi, da ljudje posvečajo pozornost banalnostim, je to lahko za njih še kako celota oz. del procesa, v katerem se učijo, kar jim je namenjeno oz. kar jim je pomembno in kar jih veseli.  

Everything counts.

Gru Gru wrote on 23.11.2005 at 09:35:58:



Celota je vedno že tu - zato tudi lahko rečemo, da je vse skupaj zelo dobro uglašena celota, medtem ko so deli vedno deli subjektivnega dojemanja celote (to je tudi bistvo vse vzročnosti: vzročnost je rezultat subjektivnega gledanja na stvari - tako kot naklučje): iz celote vseh tekstov nekega avtorja zagotovo lahko razumemo samo celoto vseh tekstov, medtem, ko je avtor še vedno nerazumljem, lahko bi rekli samo, da razumemo to, kar je povedal ali mogoče, kaj je hotel povedati...



uživajte!