Bardo_Thodol wrote on 29.09.2005 at 11:51:10:


Ne moremo bistevno vplivat na makro 'klimo' direktno, lahko pa na mikro. Mikro v družbenem kontekstu pomen, da vpzostavljmo mikro skupnosti z vnaprejšnjim  zavedanjem, da bo interakcija teh skupnosti ustvarjala makro 'klimo'. Seveda je privlačna skušnjava, da bi  vplival na to makro    
'klimo' tako da se umiti in 'zamrzne', lahko tud tko, da se kanalizira in vseh  te opcij občasno tud bolj ali manj vplivno tud poslužujemo, ampak te nujno prispevajo  k neravnovesju in zlomu. Trg je trg al pa ga ni, zato mora delovat po svoji notranjih spontanih  zakonitostih in dinamiki, ki jo ustvrjajo naše medsebojne interakcije, zato na trg ne moremo vplivat, lahko pa vplivamo na obesg  interkacij, ki jih prepustimo v urejanju trgu. Se lahko dogovorimo s konsenzom za prioritetne vrednote, ki se jih trgu pač prepušča, da bi dolečal  njihove vrednosti. Ampak to le na način konsenza med skupnstomi, katere so te vrednote, da ne  prihaja do motenj, ko bi nekateri z vsiljenjevanjem svojimi posebnih  vrednota skušal vplivat na trge. Za te skupne vrednote bi se lahko z malo volje hitro zmenili, seveda pa ne smemo začet na način diskusjie, a so te vrednote pooseblja kapitalizem, komunizem, predindustusrtrijske oblike produkcije, postisindustrijske oblike, lastinske/nelastninske in akr je še tega, ker pol  smo takoj v ideloških bojih  za pridobitev prednosti na trgih, za katere se bomo zmenili ne s konsenezom ampak s  prevlado moči.  

 
Quote:


Ne gre tolk za znanje kot za ozaveščensot, da novga sitema ni mogoče zgradit drgač kot da izhajamo iz navzeven in navznoter odprtih mikroskupnosti, ki jim bo največja vrednota take medsebojne interkcije, ki samoregulirale svojo in skupno realnost brez nevarnosti neravnovesij, a hkarti tud omogočale največjo stopnjo svobode najmnajšim členom. Ne vem,  zakaj bi se moral obremnjevat z zanjem o vodenju in usmrejnaju  kompleksnih  siestemov  sploh, če so itak interakcijski in kot komplesen sistem začenejo delovat le skoz množico mikro interkcij. Če ma vsaka  izmed njih cilj, ki je hkrati  skupen   cilj po uranovešenosti  sistema (ob zavedanju, da z neuravešoneosti ni mogoče kovat extraprofitov ne da bi se hkart povečalo tveganje za izgubo stabiolnosti sploh) , do zloma enostavno ne more prit kljub kaotični kopleksnosti.      

t wrote on 29.09.2005 at 12:02:01:


Plansko centralistični sistemi so bli kvazi tržni tako navznoter kot navzven, samo spomni se klirinške tkorekoč blagovne menjave sz s socilastičnimi državami, tud jugo.

Pri trženem sistemu odprte družbe ne gre za dogovore o tem kolk se bo kašnega blaga menjavalo po kašni ceni in kakšni bodo protekcionistični ali antidumpinški ukrepi in kar je še tega, ker vse to so samo poskusi uravnotežanja  delovanja takega trga, ki ni vzpostvljen po principu odprte družbe. V odprti družbi velja konsenz, da se z   dobrinami  in storitvami, ki so usodnega pomena za obstoj in razvoj posmezne skupnosti in s tem celotne družbe trguje v skadu z etičnimi načeli, ki ne temljijo  na maskimilaizaciji korsiti atomiziranega posmeznika ali določene pred drugimi  zaprte skupnosti .  V tem je dejaski idealizem pojma odprte družbe, ki si mora določit najprej svoje skupne  prioritete in potem prepustit trgu, da ne glede na lastninsek ali idelolške sisteme razšera ideje, dobrine in storitve tako, kot najboljš zna le on.    



Quote:


Lahko da tud tukaj in zdaj, ampak po moje kljub temu sosros odpira ene perspektive, ki jih drugi, ki nismo insajderji, ne moremo videt.

Ne vem a ti misliš, da bi morali trg odpravit /prepovedat al pa se bo itak ukinu sam, ko se bo  ukinu kapitalizem. Jest verjamem v ene čist civilizacijsko visoko vrednost trga kot mehanizma interkacije, saj   nam je ravno trg kot način menjave idej/dobrin vsem svojim zlorabam in porikrojitvam navljub omogoču nek občutek svobodne možnosti izbire in s tem tud osebene svobode, individualizacije in vsega tega, kar bi po moje zavrgl skupaj z ukinitvijo/nadzorom ali kakšnim drugim surogatom trga. Po moje trg ne bi bil odpravljen tud z odpravo induvidulne lastnine, saj iz socilistične in druge 'nelstniske' ptrakse  vemo, da se trguje tud skupinskimi oblikami  lastnine ...    

Jaz sem imel v mislih bolj drastično krizo, kot je lahko tista iz Saudske Arabije. Ljudje bodo še naprej menjavali vsemogoče dobrine, tudi če nafte ne bo več (bodo pa z drekom "kšeftali"), tako da dokler bodo po Zemlji lazili ljudje, se za trg ni treba bati.

t wrote on 29.09.2005 at 14:48:19:


Če te prav razumem, naj sosros ne bi vplival na finačne trge, da bi delovali v njegov prid, le preko povezanih oseb z vplivom in dostpom do inforamacij, ampak bi svoj  vpliv razširu  tud na mikro nivo,  zato v praktično v vsaki kolikortoliko pomembne skupusti lansira svoje izpostave, ki pod krinko odprte družbe ustvarjajo take plitično/ekonomske razmere v skupnostih, da so zanj pregledne in vodljive   na  tak način,  da jih lahko obvlada na  za druge sicer kaotičnem finančnem trgu. Filantropija naj bi bla torej krinka za njegovo globalno straegijo obvladovanja finančnih trgov, ki jih v teoriji prikazuje kot nevarno neravnosvene in neobvladljive, da bi jih obvladal  in 'uravnovesil' po sistemu, ki  ga ga on predlaga in ki naj bi zato delovali v njegov prid. Odprta družba naj bi bla torej farsa oz. model, s katerim naj bi se zakumuliral vpliv finančnih magov na družbe, ki so živele v zaprtih ekonomijah in totalitarnih sistemih, zato  borci za odprto družbo postanejo prve žrtve revolucije (ki žre lastne otroke) ali ali pa postanejo vojščaki sosrosove marketinške strategije na osvojenih ozemljih.

Ampak kaj je narobe s tem,  če popperjevo teorijo odprte družbe, ki si jo je sorsos (po zdaj že skoraj večinskem menju na tem forumu) očitno  prisvojil za svoje 'filantropske' namene, človek vzame  resno? Men se zdi čist konsistentna in etična in bi ne imel nobenega zadržka jo realizirat v praksi, če me ne bi zdej skor prepričal, da jo je soros kontaminiral s svojim iluminatorstvom.      

par zanimivih člankov o dolarju, ZDA, manipulacijah:


avstralski vidik dolarske scene - jebe s precenjenim $, Soroseve stave:
http://www.theaustralian.news.com.au/common/story_page/0,5744,16416680%255E28737...

politika notranje ameriške akcije (kjer se med drugim tudi opozarja na Bushev komunizem in poskuša odgovarjati na vprašanje zakaj se je v letih Buševe vladavine zlato tako podražilo (mnjogo veliko) - vsekakor zanimivo čtivo)
http://www.newswithviews.com/Devvy/kidd129.htm


ameriška manipulacija tgov:
http://www.financialsense.com/editorials/reality/2005/0403.html



uživajte!