| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno, aktualno ... >> Analiza svetovne finančno borzne greznice http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1127640480 Message started by t on 25.09.2005 at 11:28:00 |
|
|
Title: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 25.09.2005 at 11:28:00 Scott Champion: Prepadu naproti http://www.share-international.net/slo/publikacije/arhiv/gospodarstvo/prepadu_naproti.htm (ključne besede: gotovina, deflacija, borza, špelukacija) Ker večino zahodnega sveta še čakajo borzni zlomi in deflacija, bi se bilo morda zanimivo vprašati, kaj lahko kot posamezniki in kolektivno kot državljani naših držav pričakujemo v naslednjih mesecih. Kako bodo na nas vplivali proces deflacije, propad trgov in gospodarstev ter sistemsko tveganje, ki ga prinaša globalno trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti? Že od tridesetih let tega stoletja nismo bili priča pogubnim učinkom globalne deflacije. Deflacija je preprosto naraščanje vrednosti denarja v primerjavi z blagom in storitvami ter vsemi ostalimi vrstami sredstev. Pri deflaciji je gotovina kralj. Ker skoraj vse cene enakomerno padajo, potrošniki odlašajo z nakupi, saj vedo, da bo to, kar želijo kupiti, jutri cenejše. Ker potrošniki ne trošijo, se prodaja in zaslužek podjetij manjšata. To ima za posledico odpuščanje delavcev, ki povzroči strmejše padanje cen, temu pa sledi še večje odpuščanje. Ko se ta začarani krog začne, ga je težko prekiniti. Poglejte si današnjo Japonsko, ki se že skoraj deset let bori z deflacijo, vendar ima skoraj 20-odstotno višino prihrankov. Primerjajte to z ZDA, kjer je po 17 letih cvetočega gospodarstva višina prihrankov dejansko negativna. Da bi ohranili previsok življenjski slog, so si Američani s pomočjo posojil zagotovili navidezno blaginjo. Res je, da so cene opredmetenih in neopredmetenih sredstev močno zrasle, vendar je obenem v enaki meri narasla zadolženost na vseh ravneh: na ravneh posameznikov, podjetij in vlade. Ta iluzija bogastva je past. Vodi v neizogiben problem, ki se pojavi, ko se neopredmetena sredstva razpočijo kot milni mehurček in spremenijo smer. Dolgove, ki smo jih nakopičili na poti navzgor, še vedno imamo, vrednost sredstev, ki smo jih uporabili za jamstvo, na primer delniškega portfelja ali hiše, pa pada. Toda upniki hočejo svoj denar nazaj, zato obstajajo tri možnosti: ali te dolgove odplačamo ali nam jih odpišejo ali pa zamujamo s plačilom. Prav odplačevanje dolgov pa priliva olje na ogenj deflacije. Sredstva likvidiramo po kakršni koli ceni, da preprečimo prisilno izvršbo oziroma da sploh lahko preživimo. Če to povežemo z odpuščanjem delavcev iz podjetij, lahko razumemo, kaj trenutno preživlja velik del sveta, kaj čaka nas in zakaj je to tako težko ustaviti. V tridesetih letih tega stoletja so krivdo za borzni zlom večinoma pripisovali pretirani špekulaciji, zlasti temu, da so si kupci lahko izposodili do 90% nakupne cene delnice. Kot si lahko predstavljamo, so zato kupovali veliko več delnic, kot bi jih sicer. Cene delnic so se zato strmo dvignile, to pa je privedlo do slavnega borznega zloma. Kako pa lahko primerjamo sedanji položaj s položajem leta 1929? Danes je meja izposojanja pri kupovanju delnic, ki jo določa vlada ZDA in je v veljavi že več let, 50%. Na prvi pogled se zdi, da ne tvegamo toliko kot naši predhodniki. Toda v dvajsetih letih niso imeli dostopa do kreditiranja, danes pa ga imamo v izobilju. Ker so kreditne kartice in dodatne hipoteke tako razširjene, si ni težko izposoditi sredstev za nakup delniškega portfelja. To v precejšnji meri počne nova vrsta špekulantov, ki zapuščajo svoje službe, se prelevijo v prekupčevalce na kratek rok ter špekulirajo s cenami kratkotrajnih delnic na internetu, ki se spreminjajo iz minute v minuto. Čeprav tega povprečni Američan ne počne, pa si mora izposojati sredstva za financiranje vsaj nekaterih svojih investicij v delnice, saj ima negativno višino prihrankov. Že res, da najbrž ne prekoračuje stanja na kreditnih karticah in tega denarja ne pošilja svojemu borznemu posredniku, vendar je rezultat v resnici enak. Naj to pojasnimo s kratkim primerom. Družina zasluži 80.000 dolarjev, ki jih v celoti porabi za svoj način življenja. Uspelo jim je prispevati 3.000 dolarjev v borzni vzajemni sklad, istočasno pa je saldo na njihovih kreditnih karticah zrasel za 4.000 dolarjev. V resnici so si sredstva za nakup vzajemnega sklada izposodili. Tega je v ZDA čedalje več. V ZDA je borza dosegla status religije. Njena mantra je "20 odstotkov se večno vrača". Skrajna stopnja oglaševanja v časopisih, revijah in na televiziji vsak dan vbija kult delnic v zavest nič hudega sluteče javnosti. Nadzor nad podjetji, za katerega naj bi bili odgovorni računovodje in vladni uslužbenci, hitro utone v pozabo, saj postajajo rastoče cene delnic družbena nuja."Strokovnjaki" z Wall Streeta si izmišljajo nove tehnike, s katerimi lahko podjetja prikažejo strmo rastoče zaslužke na delnico, čeprav so ti pogosto le izmišljotina novih računovodskih tehnik. Javnost pri tem sodeluje s svojim pohlepom, vedno pripravljeni Wall Street pa ji obljublja veliko odplačevanje. Tako kot leta 1929 bo propad trga razkril vsako hibo sistema prostega trga; na dan bodo prišli vsaka prevara, zločin in podkupovanje. To nas vodi k še večjemu viru tveganja za ves svet: globalnemu trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti. Izvedeni finančni instrumenti so pogodbe, katerih vrednost izhaja iz nekega osnovnega instrumenta. Ta je lahko delnica, obveznica, blago ali valuta. Vzemimo na primer, da ameriški proizvajalec pijač oceni, da bo v naslednjem letu na Japonskem prodal pijače v vrednosti 3 milijard dolarjev. Po sedanjem menjalnem tečaju jena in dolarja bi ustvaril dobiček. Skrbi pa ga, da se bo naslednje leto tečaj dolarja v primerjavi z jenom dvignil za povprečno 20%. S tem bi podjetje imelo izgubo, saj bi zaradi cenejšega jena zaslužilo manj dolarjev. Ker dobička ne želi izgubiti, se obrne na veliko banko in ji pove, da želi tveganje v višini 3 milijard, povezano z menjavo dolarja in jena, prenesti na nekoga drugega. Banka sprejme drugo stran tega trgovanja. Ker pa noče utrpeti velike izgube, bo tudi sama skušala preložiti tveganje na tretjo stranko. Morda želi na primer velik japonski proizvajalec avtomobilov ublažiti tveganje pri prodaji avtomobilov v ZDA v dolarjih. Nasprotno od proizvajalca pijač njega skrbi, da se bo tečaj jena v naslednjem letu dvignil za 20% v primerjavi z dolarjem in tako izbrisal njegov dobiček pri prodaji v vrednosti 3 milijard dolarjev. Banka se tako na videz znajde v popolnem položaju. Ko sklene enako, vendar ravno nasprotno pogodbo z japonskim proizvajalcem avtomobilov, prenese svoje tveganje na japonsko podjetje. Banka pravzaprav obenem kupi in proda isto stvar, pri tem pa zasluži dvojno provizij o. Da primer dopolnimo in pokažemo, zakaj je tveganje pri tem tako veliko, vzemimo še, da je imel proizvajalec pijač prav in da se je tečaj dolarja v primerjavi z jenom v povprečju res dvignil za 20%. V tem primeru mu banka dolguje 600 milijonov dolarjev. Obenem pa japonski proizvajalec avtomobilov dolguje enako vsoto banki. Teoretično banka trguje brez tveganja. Toda ali je to res? Problem trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je v osnovi dvojen. Prvič, ocenjujejo, da vpisana vrednost izvedenih finančnih instrumentov v tem trenutku znaša 90 bilijonov dolarjev. Že samo višina tega zneska je porok za prihodnje težave, saj prekaša skupno vrednost vseh svetovnih borz. Drugič, ali res kdo verjame, da so banke in borzni posredniki našli dovolj soudeležencev s sprejemljivimi profili tveganja, da so lahko naredili uravnotežene pogodbe v vrednosti 90 bilijonov dolarjev, ko pa celotna vrednost borze v ZDA dosega le 10 bilijonov dolarjev? Nekatera podjetja imajo prvorazredni ugled, mnoga druga pa najdemo na spodnjem delu lestvice zanesljivosti, na primer sklad Dolgoročnega kapitala (Long Term Capital) za nakup in prodajo po terminskih pogodbah, ki je propadel zaradi pretiranega izposojanja in skoraj zrušil svetovni finančni sistem. Stvari še poslabša dejstvo, da imajo številne banke in borzni posredniki sedaj lastne oddelke za trgovanje in ne skušajo več izravnati tveganja pri vsaki transakciji, pač pa špekulirajo z prihodnjo usmeritvijo osnovnih instrumentov (na primer s tečajem dolarja v primerjavi z jenom) in to z denarjem, ki v resnici pripada varčevalcem. Kaj bi se zgodilo v primeru globalnega zloma borze, ko bi bila kreditna sposobnost številnih posameznikov, podjetij in vlad postavljena pod vprašaj? Borzni zlom bi povzročil divja nihanja vrednosti delnic, obveznic, blaga in valut, ki so osnova vsake transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti. Koliko tvegamo? Trideset bilijonov dolarjev? Šestdeset bilijonov dolarjev? Že izguba 5 ali 10 odstotkov teh zneskov bi zadoščala, da bi izbrisala kapital sleherne banke, borznega posrednika in finančne ustanove na zemlji. Ker imamo danes na voljo zapletene računalnike in sodobne telekomunikacije, smo v veliko bolj tveganem položaju kot leta 1929. Vprašanje ni, ali se bo sistem zrušil, pač pa, kdaj se bo zrušil. Zakon vzroka in posledice je vedno veljaven. Na koncu tudi največje svetovne banke ne bodo mogle podpreti propadajoče svetovne finančne strukture. Zadnja deflacija se je končala z izbruhom druge svetovne vojne, ko so zavezniške sile povečale gospodarsko proizvodnjo, da so se lahko borile proti silam osi. Morda se bodo morali tudi sedaj narodi sveta združiti, da bodo ustavili naslednjo deflacijo. Če bo za to potrebna vojna, nam v zahodnem svetu preostane le upanje, da bo prihajajoča vojna za vedno končala trpljenje revnih in zanemarjenih, njihovo lakoto in brezup ter našo sramoto. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 25.09.2005 at 11:38:01 tipičen slovenski družboslovec citat iz neke tuje bukle tejko tenejko za istim sindromom pretiranega zadolževanja trpi tudi Slovenija ( a se komu sploh sanja koliko avtomobilov je kupljenih na lizing?) oziroma svarjenje pred Sodomo in Gomoro je itak fake osnoven princip v življenju še vedno velja - ne žri več, kot si lahko privoščiš - če bi se tega principa držala zadostna kritična masa potrošnikov bi ne imel problema z "multinacionalkami" in "socialnimi lenuhi", "umetniki tipa Metelkovci" ... ::) |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 25.09.2005 at 11:49:33 sinjeoka wrote on 25.09.2005 at 11:38:01:
Tipičen primer četrpismenosti. Če bi prebrala, kaj sem zgoraj nalepil, bi vedela, da ne piše samo za ameriko temveč za vse (čeprav je američan). uživaj! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 25.09.2005 at 23:15:48 t wrote on 25.09.2005 at 11:49:33:
veš ljubček - če bi natančno prebral tekst, bi opazil da je tip pomešal hruške in jabolka plus - računovodski standardi so standardi, ki imajo tako kot ostali zakoni maksimalen doseg teritorialne veljave ... |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 26.09.2005 at 08:52:21 t wrote on 25.09.2005 at 11:28:00:
Dons ne moremo rečt, da se neravnovesja, ki ga pozvročjo finačni trgi, ne zavedamo in da bo njihov neizogibni zlom tkorekoč naravna katastrofa kot je bil tisti leta '29. Soros kot tak finačni mag/špekulant na to opozarja vsaj zadnjih 20 let in investrira večino na finančnih trgih izšpekuliranga kapitala v ozavšečnje folka pred fiktivnostjo finančnih trgov, ki skoraj povsem obvladujujejo našo realnost. Tip je bil svoje čase tko vpliven, da je s svojimi izjavami in napovedmi kreriral tako resničnost na finačnih trgih, da je začela delovat v njegov (finančni) prid, a se je taki moči zavestno odreku, ker se je ustrašu svoje odgovornosti za futranje tako svojeglavega zmaja. Njegovmu konceptu odprte družbe, ki temelji na sodelovanju posameznih skupnosti na osnovi vzajemnega priznavanja temeljnih človeških vrednot in ki temelji na poperjivih filozofskih osnovah, jest kar zaupam, samo je jeba, da je folk v bivših totalitarnih sistemih, na katerga je sosros stavu, prevzel pohlep in da je bil težišče boja proti neoliberalnemu fundamentalizmu prisiljen prenest nazaj na centre finačne moči, tako ameriške kot evropske in novonastajoče azijske. Tle so pa njegove miljadrde dolarjev, investirane proti vladavini neliberalnega fundamentalizma, ko kaplja v morje, tako da je zadnje čase dost manj slišat o njem kot je blo v cajtih podpiranja odprte družbe tako pr nas kot v vzhodnoevropskih državah. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 26.09.2005 at 12:45:56 sinjeoka wrote on 25.09.2005 at 23:15:48:
Veš ljubica, če bi svoje trditve vsaj poskušala tudi argumentirati, bi bila precej bolj verodostojna. Tip zame ni napisal nič novega, samo to, na kar opozarjajo makroekonomisti - med njimi tudi Soros, ki ga omenja titud. uživaj! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 26.09.2005 at 15:59:49 t wrote on 26.09.2005 at 12:45:56:
Soros ni problematičen - problematično je to, da Slovenci nimamo nikogar, ki bi bil tako kredibilen finančnik kot je Soros ali tudi Chomsky je car - nimamo pa misleca in avtorja v Sloveniji, ki bi znal slovensko realnost pohekat tako kot je Chomsky mednarodno in ameriško (oziroma če potegnem vzporednico na področju duhovnosti - nivno presajanje vzhodnjaških vzorcev in arhetipov naredi več škode kot koristi, sploh zato ker to počnejo ljudje, ki niso sposobni kritične distance) too hard for you to understand the point |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Iga on 26.09.2005 at 16:59:10 sinjeoka wrote on 26.09.2005 at 15:59:49:
Jaz pa vidim, da bi to v SLO komot naredila Sinjeoka in Bamby. Če vama zagusti pa prosita t-ja za pomoč. ;D ;D |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 26.09.2005 at 20:09:52 sinjeoka wrote on 26.09.2005 at 15:59:49:
Soros je problematičen, je pa lepo nakazal, kako finance šibajo, vendar je Soros daleč od tega, da bi bil kakršen koli zagovornik odprte družbe v smislu svobodne družbe, temveč mu gre za odprto družbo v smislu tržno odprte družbe, od tod tudi njegov srd nad Bušisti - ker so preveč po kavbojsko razkrili, kaj je cilj celotne igre. (imamo pa tudi mi svojega mini Sorosa, ki je stare mamke nategval za tiste brezvredne papirje k se jim reče certifikat potem ko je končal svojo pank kariero; pa še ena nepomembna podrobnost: tudi Soros ima glavno izpostavo na Nizozemskih Antilih) sinjeoka wrote on 26.09.2005 at 15:59:49:
Mislim, da jih je kar nekaj, ki zadovoljivo hekajo našo in svetovno realnost, seveda pa je problem, ko gledamo, kakšne kritike bi se usule na njih, ker sta naša tabora preveč zamirljiva in je vsak, kdor slučajno kritizira z ene strani takoj označen za kontinuiteto. Poleg tega pa se ti pri nas zgodi zaplemba knjige že če napišeš roman, če bi se lotil pisanja o naši nepretekli realnosti pa bi bil lahko deležen še česa hujšega. sinjeoka wrote on 26.09.2005 at 15:59:49:
Mislim da razumem - u bistvu bi rada, da bi ti bilo vse prinešeno k riti, poleg tega pa bi se vse skupaj moralo skladati še s tvojo politično orientacijo - zato ti priporočam, da vzameš v roke kar Premike, ali pa tisti mega špeh, ki ga je Rupsi spisal medtem, ko je čakal na nove volitve. Za refleksijo trenutnega stanja pa naj poskrbijo Družina, Demokracija in Mag. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 26.09.2005 at 20:12:22 za tiste, ki vidite Sorosa kot dobrodelneža pa tale članek v premislek: www.globalresearch.ca Centre for Research on Globalisation Centre de recherche sur la mondialisation George Soros: Prophet of an "Open Society" Karen Talbot www.globalresearch.ca 4 July 2003 The URL of this article is: http://globalresearch.ca/articles/TAL307A.html George Soros: “The billionaire trader has become eastern Europe’s uncrowned king and the prophet of “the open society”. But open to what? by Neil Clark, New Statesman, June 2, 2003 A review by Karen Talbot George Soros, is known as a Hungarian émigré philanthropist, a proponent of human rights and the “open society,” and, just incidentally, a financier ---one of the richest men in the world. Soros recently criticized George W. Bush saying in an article in the Financial Times of London that his administration’s Iraq policies were “fundamentally wrong” and that they are premised on the “false ideology that U.S. might gave it the right to impose its will on the world.” Many of us in the peace movement would say: “he got that right!” We might be inclined to praise him and to believe that this confirms that he really is a “do-gooder”—an image, by the way, that he carefully cultivates, especially through various NGOs. In fact numerous non-profit organizations have received funds from his foundation because they have bought into that perception. But let’s take a closer look to see what is motivating Soros. Neil Clark, writing in an incisive article the New Statesman (June 2, 2003), points out that Soros “made billions out of the Eastern currency crash of 1997,” and that he was fined last year “for insider trading by a court in France.” In fact currency speculation is his modus operandi and if this contradicts his pronouncements against “market fundamentalism” and in favor of “civil society, ” well, so be it. In fact, Clark reported that when queried about the turmoil his speculation caused to Far Eastern economies in 1997, Soros replied: “As a market participant, I don’t need to be concerned with the consequences of my actions.” But all of this is just the tip of the iceberg. What of the NGOs Soros established and finances? Who are the other leaders of these groups? Clark informs us that at Human Rights Watch, for example, there is Morton Abramowitz, U.S. assistant secretary of state for intelligence and research from 1985-1989` and now a fellow at the Council on Foreign Relations; Warren Zimmerman former ambassador “whose spell in Yugoslavia coincided with the break up of that country”; and Paul Goble, director of communications “at the CIA-created Radio Free Europe/Radio Liberty (which Soros also funds).” According to Clark, Soros’ International Crisis Group “boasts such ‘independent’ luminaries as the former national security advisers Zbigniew Brzezinki and Richard Allen, as well as General Wesley Clark, once NATO supreme allied commander for Europe. The group’s vice-chairman is the former congressman Stephen Solarz, once described as ‘the Israel lobby’s chief legislative tactician on Capitol Hill’ and a signatory, along with the likes of Richard Perle and Paul Wolfowitz, to a notorious letter to President Clinton in 1998 calling for a ‘comprehensive political and military strategy for brining down Saddam and his regime’.” So much for Soros’ opposition to Bush’s Iraq policies. There’s more! Who are Soros’s business partners at the Carlyle Group---one of the world’s largest private equity funds, which makes most of this profit from defense contracts? They include the former secretary of state James Baker and Frank Carlucci, former defense secretary, George Bush, Sr, and “until recently, the estranged relatives of Osama BinLaden.” Soros has invested more than $100 million in Carlyle, Clark tells us. He also points out that “Soros may not, as sometimes suggested, be a fully paid-up CIA agent. But that his corporations and NGOS are closely wrapped up in U.S. expansionism cannot seriously be doubted.” This brings us back to the question; “why has Soros lambasted Bush?” The answer lies in understanding that, more than ever, within the Wall Street power elite there may be differences in tactics but seldom are there significant differences in the end goal---opening the way for the maximization of corporate profits everywhere around the world. Today, there is basically a oneness of purpose in promoting U.S. imperial dominance, and in the process, attempting to solve a deepening global economic crisis by controlling diminishing petroleum and energy resources. How does this play out where Soros is concerned? As Clark points out, “Soros is angry not at Bush’s aims---of expanding Pax Americana and making the world safe for global capitalists like himself—but with the crass and blundering way Bush is going about it. By making U.S. ambitions so clear, the Bush gang has committed the cardinal sin of giving the game away. For years, Soros and his NGOs have gone about their work extending the boundaries of the ‘free world’ so skillfully that hardly anyone noticed. Now a Texan redneck and a gang of overzealous neo-cons have blown it” Soros’ way is to use a few billion dollars, some NGOs and a “nod and wink from the U.S. State department” to bring down foreign governments that are “bad for business” to seize a nation’s assets, and even get thanked for your ‘benevolence,’” according to Clark. This method has worked for Soros and his cohorts. Take the collapse of the Soviet Union, for example. Clark points out that “Soros’ role was crucial: “From 1979, he distributed $3 million a year to dissidents including Poland’s solidarity movement, Charter 77 in Czechoslovakia and Andrei Sakharov in the Soviet Union. In 1984, he founded his first Open Society Institute in Hungary and pumped millions of dollars into opposition movements and independent media. Ostensibly aimed at building up a ‘civil society”, these initiatives were designed to weaken the existing political structures and pave the way for eastern Europe’s eventual exploitation by global capital. Soros now claims with characteristic immodesty, that he was responsible for the “Americanization” of eastern Europe.” More recently, there is the case of Yugoslavia. As Clark puts it: “TheYugoslavs remained stubbornly resistant and repeatedly returned Slobodan Milosevic’s reformed Socialist Party to government. Soros was equal to the challenge. From 1991, his Open Society Institute channeled more than $100 million to the coffers of the anti-Milosevic opposition, funding political parties, publishing houses and “independent” media such as Radio B92, the plucky little student radio station of western mythology, which was in reality bankrolled b one of the world’s richest men on behalf of the world’s most powerful nation. With Slobo finally toppled in 2000 in a coup d’etat financed, planned and executed in Washington all that was left was to cart the ex Yugoslav leader to the Hague tribunal, co-financed by Soros along with other custodians of human rights, Time Warner Corporation and Disney. He faced charges of crimes against humanity, war crimes and genocide, based in the main on the largely anecdotal evidence of (you guessed it) Human Rights Watch.” Clark points out that “since the fall of Milosevic, Serbia, under the auspices of Soros- backed “reformers”, has become less, not more, free. The recently lifted state of emergency saw more than 4,000 people arrested, many of them without charge, political parties threatened with bans, and critical newspapers closed down” This has been so blatant that it was condemned by the UN Commission on Human Rights and the British Helsinki Group “Soros has made money in every country he has helped to prise ‘open’. In Kosovo, for example, he has invested $50 million in an attempt to gain control of the Trepca mine complex, where there are vast reserves of gold, silver, lead and other minerals estimated to be worth in the region of $5 billion. He thus copied a pattern he has deployed to great effect over the whole of eastern Europe of advocating ‘shocking therapy’ and ‘economic reform’, then swooping in with his associate to buy valuable state assets at knock-down prices,” according to Clark.* In Hungary, Soros is the benefactor of the Free Democrats party “which has pursued the classic Soros agenda of privatization and economic liberalization---leading to a widening gap between rich and poor,” says Clark. “The Soros strategy for extending Pax Americana differs from the Bush model, particularly in its subtlety. But it is just as ambitious and just as deadly,” Clark concludes. Of course, in the case of Yugoslavia, ultimately the Soros approach was not enough so the overwhelming might of the U.S. military was brought into play.* Copyright K Talbot 2003. For fair use only/ pour usage équitable seulement . uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 26.09.2005 at 21:05:14 še malo razbijanja po dobremu človeku: George Soros and the Rothschilds Connection By Jan Von Helsing ("Secret Societies and their Power in the 20th Century") The now 64 year old Hungarian with a U.S. passport is the superstar amidst the great speculators. When the last "Forbes" list of the best paid managers and financiers was published, Soros was in the lead by a huge margin. In the last year he earned 550 million US$, twenty times as much as the Disney Boss. When Soros opens the hunt, the international money markets get moving and the reserve banks start worrying. In Sept. 1993 he succeeded over the Bank of England. He was certain the Bank would have to take the pound that came under pressure out of the European exchange mechanism and devalue it. He gambled 10 Billion US$ --with success. He made 1 Billion US$, which the British taxpayers now have to come up with. He himself likes to be openly known as the man who wants to influence the big money markets of the world. This is a very unusual stance for an investor to take, who should rather be interested in using situations unobservantly that the competitors have not yet discovered. In March 1993, Soros' activities became known when he predicted a rise in the price of gold. It is assumed --since this started a buying spree in precious metals --that this drove the price up 20% over the highest price since the Gulf War. In the beginning of June 1993, he wrote an open letter to the business editor of the London Times, Anatole Kaletsky, announcing that he intented to urge the money markets to sell large amounts of German government bonds in favor of French stocks. Which means: Down with the German mark and attack on the Bundesbank! In several newspapers across the world Soros is praised as a kind of "Robin Hood of the Computer Age", since by speculation he takes from the rich nations in grand style to hand out to Eastern Europe and Russia via several Soros Foundations, to prepare the way for "Democracy" in those "poor" countries that had been bled dry by communism. Who then is Soros? The official story says that he was born in 1930 to Jewish parents and as a teenager had been chased from Budapest by the Nazis. He enrolled at the "London School of Economics" and in the mid-50's came to the U.S. There he was magically drawn to Wall Street, but his career until 1969 was unspectacular. Then with a partner he took over an investment fund. He sold stocks he didn't own as futures, hoping that their price would fall nearer the qualifying date and that he could aquire them at a price lower than his selling price. From this fund the "Quantum Group" evolved, a family of investment funds operating from the Dutch West Indies. Quantum is one of the most impressive "investment machines" in the world. In 8 of the last 24 years it made an "official" profit of over 50%, in 2 of those years even over 100%. In the meantime Soros handed business over to a group of managers and limits himself to designing the "great campaigns". He put down his princples in the book, "The Alchemy of Finance", where he says what "financial speculators think more important than real economic facts". But this is but the picture the media -- and we know who owns them --paint of him. Who is he in reality? William Engdahl knows this to say about him: "Soros speculates on the world's financial markets via his secret off-shore company, "Quantum Fund NV", a private "investment fund" that handles a portfolio of 4 to 7 Billion US$ for several "clients". The Quantum Fund is registered in the tax haven of the Netherland Antilles in the Caribbean. In order to evade control of his financial activities by the U.S. administration not a single U.S. citizen sits on the board of Quantum. It's directors are a curious mixture of Swiss and Italian financiers... Soros has been identified as a front man of the Anglo-French Rothschild banking group. Understandably neither he nor the Rothschilds want this important fact to be public, so the tight links to his friends in the London "City", in the British foreign ministry, in the state of Israel and to his mighty friends in the American establishment would stay concealed." Among the members of the board of the Quantum Fund is one Richard Katz. He is, at the same time, head of the "Rothschild Italia S.p.A." in Milan and is also on the board of the commercial bank "N.M. Rothschild and Sons" in London. Another member of the board is Nils O. Taube. He is a partner in the London investment group "St. James Place Capital" which counts Lord Rothschild among it's main partners. A frequent partner of Soros in several of his speculations --especially in the driving up of the gold quotation-- is Sir James Goldsmith, a relative of the Rothschilds dynasty. On the board of Quantum we also find some heads of some highly "discreet" Swiss private banks (who help the syndicates of organized crime-- weapons and drugs--to launder their money). Then there is Edgar D. de Picciotto, head of the Geneva private bank "CBITDB Union Bancaire Privee", a main player on the gold and investment markets, Isidoro Albertini, head of the Milan stockbroking company "Albertini and Co.", Beat Notz of the private bank "Banque Worms" at Geneva, Alberto Foglia, head of the Banca del Ceresio" at Lugano. In the course of the recent political corruption scandals in Italy it was found that several Italian politicians kept their money at the "Banca del Ceresio". Apparently Soros had more than just insider knowledge about the weal points in Italian politics when he attacked the lira in Sept. 1994. William Engdahl explains : "Soros' connection to the ultra-secret international finance circles of the Rothschilds is not just an ordinary or accidental banking connection. The extraordinary success Soros has on the high-risk financial markets cannot simply be explained with "gambler's luck". Soros has access to the "insider track" of the world's most imporatnt information channels, both government and private. Ever since the Second World War the Rothschild family tried to disseminate an aura of insignificance about themselves. But behind this one of the mightiest and most obscure financial groups of the world. The Rothschilds spend alot of money to cultivate the picture of a wealthy aristocratic family leading a quiet life where one loves French wines and another engages in charitable trusts. To experts on the "City" N.M. Rothschilds and Sons is most influencial in the faction of the British secret service establishment closely linked with the neo-liberal Thatcher wing of the Tory party. In the 80's N.M. Rothschild & Sons made several Billion US$ from the privatization of British state-owned industries they conducted for Mrs. Thatcher. The Rothschild bank is also at the center of world gold trade: In this bank the gold price is fixed twice a day by the five most influencial gold trading banks. But N.M. Rothschild & Sons is also entangled in some very dirty secret service operations dealing with "drugs vs. arms". Because of it's good relations to the highest places in the British secret service the Rothschilds succeeded in preventing their complicity in one of the worst illegal secret service networks, the BCCI (Bank of Credit and Commerce International) was never mentioned. In reality the Rothschilds bank belonged to the inner circle of these international money laundering banks of the CIA and M16 that financed in the 70's and 80's CIA projects like the "Contras" in Nicaragua". uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 26.09.2005 at 21:07:24 še malo: William Engdahl: "Was stecht hinter den Wahrungskriegen des George Soros? (What Is Behind the Currency Wars of George Soros?), EIRNA-Studie "Derivate -Die finanzielle Wasserstoffbombe der 90er Jahre" (Derivatives --The Financial Hydrogen Bomb of the 90's). The influencial Chairman of the Banking Commission in the U.S. House of Representatives, Henry Gonzales, chided the Bush and Reagen administrations for refusing to prosecute the BCCI. In addition the Dept. of Justice repeadedly declined to co-operate in the Congressional investigations into the BCCI scandal and the closely linked scandal of the "Banco Nazional del Lavoro" (BNL). This bank had made billions of dollars from loans that Bush had granted the Iraqi government shortly before the Gulf War. Gonzales had said that the Bush administration had had a Department of Justice which he thought "the most corrupt, most unbelievably corrupt Department of justice that I have ever experienced during my 32 years in Congress". After the BCCI had been openly accused in the media for transgression of several laws, the New York prosecuting attorney Henry Morganthau announced official charges against the BCCI. Morganthau accused the BCCI of the "biggest banking fraud of the financial world. The BCCI during it's 19 year history operated as a corrupt criminal organization." One of the directors of the BCCI, the Saudi-Arabian Shiekh Kamal Adham, had been the head of the Saudi secret service during the time Bush headed the CIA. Not a single Western newspaper has so far uncovered the fact that the Rothschilds group linked with George Soros was at the hub of the vast illegal network of the BCCI. The key person in these activities was Dr. Alfred Hartmann, the managing director of the Swiss branch of the BCCI (Banque de Commerce et de Placement SA), head of the Zurich Rothschild bank AG and member of the board of N.M. Rothschild & Sons in London. He was also on the board of the Swiss branch of the Italian BNL and was vice-chairman of the "N.Y. Intermaritime Bank" in Geneva. A friendly secret service man who had worked on the "Soros" case disclosed that in Sept. 1993 Soros had amassed along with a group of "silent partners", a firtune in excess of 10 Billion dollars to use as a lever to unhinge the European currencies. Among the partners apparently were the little known metal and oil dealer Marc Rich and the Israeli arms dealer Shaul Eisenberg. For decades Eisenberg has been working for the Israeli secret service and has important arms deals in all of Asia and in the Near East. A third partner of Soros is Rafi Eytan who before was the Mossad connection to the British secret service in London. Basically George Soros is another tool for economic and political warfare in the hands of the Rothschilds. He is among those circles who three years ago started a malicious "Fourth Reich" campaign against the re-united Germany: Soros is very anti-German. In his 1991 autobiography "Underwriting Democracy" Soros warned of the danger that a reunited Germany could disturb the (power) balance in Europe...It is easy to see how the situation that existed between the wars could come up again. A reunited Germany becomes the strongest economic power and developes Eastern Europe as it's habitat.... a terrible "witches brew". His US contacts put Soros very close to the financial and secret service circles around George Bush. His most important deposit bank and main lender during his attack on the European monetary system in Sept. 1993 was CITICORP, America's largest bank. Soros called upon the international investors to unhinge the Deutsche Mark. When in late 1989 a reunification became probable, a high ranking Citicorp manager who before had been advisor in the Dukakis campaign said: "German unity will be catastrophic for our interests. We have to take action to insure a decline of the Deutsche Mark by about 30% so that Germany will not be able to built up Eastern Germany to become the economic factor within a new Europe." According to his associates Soros has "an incredible ego". He descibed how during the war in occupied Hungary he could not have survived as a Jew, so he had taken on a second identity. What he did not say, however, was that he let a man shield him from persecution who did wealthy Jews out of their possessions, and that Soros lent him a hand. This is how he "survived" the war, leaving Budapest only two years after it had ended. Although he himself and the Jewish owned media are quick in attacking all his opponents, especially in Eastern Europe, as anti-semitic, his Jewishness is based on parts of the Talmud rather than on his links with Jewish religion or the Jewish people. Outwardly Soros supports a whole spate social activities, like "peace concerts" with Joan Baez, stipends in Oxford for young Eastern Europeans etc... But reality presents a different picture. Soros is personally responsible for the chaos and "shock therapy" caused in Eastern Europe after 1989. He foisted ludicrous draconian measures upon the weak governments there, which enabled him to buy up resources in wide parts of Eastern Europe at rock-bottom prices. Take Poland as an example: At the end of 1989 Soros organized a secret meeting between the communist regime of Rakowsky with the leaders of the then illegal opposition union organization Solidarnosc. The plan he presented to both sides is as follows : *The communists should let the opposition Solidarnosc take over the government to win the confidence of the people. *Then the state should deliberatly drive it's own industries and agricultural business to ruin by applying astronomical interest rates, by withholding the necessary state loans and by lumbering the companies with debts they could never repay. *Then Soros would get his rich international business friends to come to Poland and buy up the now privatized state companies. The most recent example is the huge steel company "Huta Warsawa", which today, so steel experts say, would cost about 3 to 4 Billion US$ to build if it was built by Western companies. A few months ago the Polish government agreed to take over the "debts" of Huta Warsawa and to sell the company now free of debts for 30 Million US$ to the Milan company Lucchini. To instigate his plan Soros used a young friend, the Polish-Jewish economic advisor Jeffrey Sachs who however could not begin his advisory work in Poland because so far he could only show advisory work he did in Bolivia. So Soros set up another one of his many foundations, the "Stafen Batory Foundation", which then in turn was the official client for the advisory wotk of Sachs in Poland (1989-90). In Soros' own words he has worked or still works with the main advisor of Lech Walesa, Bronislaw Geremek, with General Jaruzelski, Professor Trzeciakowsky, a secret advisor to the new Polish minister for finanve and economy Leszec Balcerowicz, and with the latter himself. Soros admits that he had known that his economic "shock therapy" in Poland would lead to severe unemployment, to the closing of factories and to social tensions. That is why he insisted that Solidarnosc take over the government. Through his foundation he could approach the most important opinion makers in the media, like Adam Michnik, and his collaboration with the US embassy in Warsaw enabled him to censor the media which proceeded onesidedly to support his "shock therapy" and opposed any criticism. Russia and the CIS states: Soros led a delegation to Russia, where he had been collaborating with Raissa Gorbacheva since the 80's, to set up a further Soros foundation, ":The Cultural Initiative Foundation". This is a further vehicle for him and his Western cronies to enter the highest political echelons tax-free and proceed to "buy" the most important political and economic personalities of the country. After a failed attempt with Gorbechev 1988-1991 he changed over to the circles around Yeltsin. And again it was Soros who introduced his "shock therapy" aided and abeted by his friend Jeffery Sachs. From Jan. 2, 1992 onwards Sachs "shock therapy" brought an unprecedented chaos and a forseeable hyper-inflation to Russia which was followed by the best scientific research institutes fleeing to the West. Under the Soros plan, Igor Gajdar and the Yeltsin government shorted subsidies to industry and agriculture drastically, despite all of economy being a state-economy. The goal announced was a deficitfree budget within 3 months. There were no more loans for industry, the companies accrued astronomical debts and the rouble inflation went out of control. Soros and his friends immediately profited from the situation. Marc Rich, the world's largest aluminum dealer, started to buy up alot of Russian aluminum at incredibly low prices with which in 1993 he proceeded to flood the market in the industrialized countries and thus caused the price of aluminum to plummet by 30%. This is just one example of the Soros exploitation. Hungary : When Istvan Csurka, parlamentarian of the national-socialist opposition, tried to protest the destruction of the Hungarian economy by the strategies of Soros and his friends, he was branded an "anti-semite" and in June was excluded from the governing Democratic Forum. Yugoslavia: At the beginning of 1990 Soros --in cooperation with the IMF--in what was then still Yugoslavia put down the gauntlet for what then escalated into a war. Soros is also a friend of the then secretary of state Lawrence Eagleburger, the former ambassador to Belgrade and patron of Slobodan Milosevic. Eagleburger was formerly chairman of "Kissinger Associates" on whose board Lord Carrington (Committee of 300) member also sits. The latter's mediations have directly fueled the Serbian aggression against the Croats and the Bosnians. Today Soros has foundations in Bosnia, Croatia, Slovenia, and a "Yugoslav Soros Foundation" in Belgrade/Serbia. In Croatia he uses funds from his foundation to hire influencial journalists or to discredit opponents of his "shock therapy" as anti-semites or neo-nazis. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 27.09.2005 at 09:01:18 Soros je po moje ne glede na to, kakšno etično držo o seb razglaša (se strinjam predvsem z mnenjm, da ma velik ego že zato, kar si jo tko trudi razglašat), neke vrste sodobni finačni mag, ki je svojo teorijo delovanja finančnig trgov zgradil iz lastne prakse in to teorijo uporabil nazaj v praksi na način, da deluje. Je praktik, ki v lastni praksi na finačnih trgih potrdil interakcijsko teorijo karla pooperja kljub temu, da bi se upravičeno dalo postavit pod vprašaj etičnost takega prakticiranja teorije. Soros v svojih knjigah zaradi obremenjenosti z lastno filantropijo zihr skriva osebne povezaveve z maganati tipa rotšild, tajnimi službami in vplivnimi politiki in delovanje finančnega trga skuša prikazat kot nekaj mističnega/magičnega, za obvladavonje česar rabi sposobnost alkimista (ne nosi po naključju ena pravih njegovih knjiga v naslovu besedeo alkimija). Spoznal pa je prepletenost financ in politike, tud tajne diplomacije, jo izkorsitu in pokazal svetu, da zadeve obvlada. Ravno to, da obvlada, mu daje kredibilnost za njegovo vizionarstvo, da bi ob globalno spremenjeni politični in družbeni kostalaciji ( v t.i. odprti družbi oz. bolje rečeno družbi odprtih skupnosti) mogoče nadzorovat in vodit finančne tokove v skladu s hotenji teh skupnosti z enako učinkovitostjo in manjšim tvegnjem pred špekulacijami in sesustjem kot se vodijo sedaj v pogojih neoliberalnega fundamentalizma, kjer se prek finančnih trgov oragizirano plenijo prav skupnosti v odpiranju (od bivše juge do vzhodnoeropskih in sedaj srednjeaziijskih držav). Sorosove etike in filantropijo vsaj jest ne merim v milijardah, ki jih investira v odpiranje družb, da bi se kasneje pustile izropat finančnim špekulantom, ampak v odkritem razkrivanju pricipipov, po katerih finančni trgi delujejo. Tud če so ti neetični in nemoralni, jih je treba poznat v drobovje, da bi lahko v drugačni družbeni konstalaciji služili višjim etinčnim načelom, ki bi si jih ustvarla interakcijska družba odprtih skupnosti. Sosros ni globalist v stilu neoliberalnega fundamentalizma, ki v vsaki organizirani skupnosti (od države do družine) vidi 'motnjo' za delovanje globalnega trga, ampak prav v skupnost vpetem posamezniku, ki goji neke obče vrednote, vidi branik pred povampirjenim in slepim finačnim globalizmom. Ponuja tud način sobivanja teh skupnosti in princip etičnega trgovanja med njimi in četud ga je v današnji praksi mogoče in treba kritizirat jest med kritiki še nism zasledil boljšega (v smislu bolj realnega) koncepta globalizacije. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 09:21:44 Po moje so ozadja tista, ki razkrivajo Sorosa kot povampirjenega globalista, ki mu gre predvsem za ustvarjanje dobička - pri čemer pač uporablja "nevojaška" sredstva, s katerimi povečuje svoje dobičke (za razliko od Bušistov, ki to počnejo povsem odprto vojaško). Gre preprosto za to, da Sorosa enako boli kurac za vse skupaj, kot Buša, le da tega ne pove tako odprto (u bistvu laže in zavaja). Isto velja tudi za njegova pisanja, ki so bolj kot ne metanje peska v oči - očitno je namreč, da Soros svojih akcije ne počne kot nek finančni mag (samo z intuicijo in poznavanjem mehanizmov) temveč predvsem kot močan insajder s pomočjo finančne mreže znotraj katere deluje (s poznavanjem mehanizmov in informacijami, katerih ostali nimajo). Tu so se naši ekonomisti v devetdesetih izkazali za velike carje, saj niso nasedli njegovemu kolegu Jeffery Sachsu, ki nam je prišel svetovati, kako naj preidemo na tržni sistem (to napako je naredilo večina držav vzhodnega bloka). užiavajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 27.09.2005 at 10:12:00 t wrote on 27.09.2005 at 09:21:44:
Kolikor jest razumem njegovo pisanje, bi ravno etika odprte družbe, ki bi vgradila v finančni mehanizem temeljene občečlovške vredote po principu odprte družbe, preprečevala tovorstno insajderstvo in špekulacije, ki prispevajo k neravnovesju finančnih trgov tja do neizogibnih zlomov. Quote:
Njihovo carstvo je blo bolj kratkega veka, saj mi zdej prihajamo na to, kar so čehi pa poljaki začel dajat skoz pred 10 leti. Res da na morda mal višjem splošnem standardu, ampak neoliberalne globalizacije se zarad tega obdobja njihovega carstva ne bomo izognili. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 10:20:16 titud wrote on 27.09.2005 at 10:12:00:
Ja seveda. Vendar je eno pisanje, drugo pa je delovanje. Po moje je Soros del teh, ki se imajo za svetovno elito, ki v smislu neokonzervativcev prodajajo določene visoke, skorajda religiozne ideale, katerih sami nikoli niso upoštevali, niti tega ne nameravajo. titud wrote on 27.09.2005 at 10:12:00:
Vendar smo se izognili najhujšemu (totalni razprodaji vsega za drobiž - tujcem, ki bi potem večino preprosto ukili) - in konec koncev kljub svoji precejšnji sistemski bedi še vedno gospodarsko precej visoko kotiramo (glede na to, da to govorita obe politični strani, recimo, da je to res). uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 27.09.2005 at 10:33:49 Komurkoli že, ki si je v tako kratkem obdobju sposoben nagrabiti sedem milijard dolarjev, vsekakor ni preveč pametno slepo zaupati. V bistvu je takim popolnoma vseeno, kdo bodo njihove naslednje žrtve, glavno jim je, da bo čimbolj donosno. Sorosovi "filantropski vložki" se tako, če jih pogledamo s primerne razdalje, pokažejo kot zelo premetene naložbe, ki so se vedno najmanj desetkratno izplačale. S tem v zvezi sem se spomnil poučnega primera iz včerajšnje epizode SF nadaljevanke "Stargate", v kateri nastopi zelo miroljubna in napredna civilizacija, ki ti je pripravljena pomagati prav v vsem, ti odpraviti bolezni, ti podaljšati življensko dobo, odvrniti vse tvoje dosedanje sovražnike, vendar te na skrivaj tudi sterilizirati in tako na izredno prefinjen način dolgoročno uničiti tudi tebe (se pravi tvojo kulturo, civilizacijo). |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 11:05:16 wrote on 26.09.2005 at 16:59:10:
glede na to, da je Univerza "javna", torej da se napaja iz državnega proračuna, bi lahko kaj takega pričakovala od "slovenske stroke". ali pa od avantgardne "civilne družbe", ki je bila do sedaj parafiskalna sesalka še vedno iščem knjigo 8) |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 11:06:34 Bardo_Thodol wrote on 27.09.2005 at 10:33:49:
pri čemer so nekatere njegove naložbe v odprto družbo imele podoben efekt, kot humanitarna pomoč v Afriki (ampak tip je finančni genij) |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 27.09.2005 at 11:15:17 sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 11:06:34:
Genialnosti (finančne) Sorosu vsekakor ne gre oporekati. Glede na tip genialnosti, s katero smo neposredno soočeni, pa je vendarle treba bit tudi skrajno previden. (Nenazadnje je bil tudi Hitler genialen ...) Humanitarna pomoč v Afriko (in še kam) je v današnjem času nastavljena kot perfekten mehanizem vzdrževanja vojaških hunt in marionetnih režimov, samemu prebivalstvu pa v tem smislu bolj škodi, kot koristi.. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 11:18:06 Bardo_Thodol wrote on 27.09.2005 at 11:15:17:
jep Bardo, ne bi se mogla strinjati bolj. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 11:26:21 Sorosa lahko razglasimo za finančnega genija, trenutno pa je več kot očitno, da je začutil, kako se lahko vse njegovo tudi sesuje (deluje iz strahu za težko prigarane milijarde). Na večih mestih tudi sam ugotavlja, da bi se popolnoma svobodni trg sesul, zato poskuša zakrpati nasprotja med popolnoma svobodni trgom kapitala in regulacijami, ki bi zagotavljale stabilnost predvsem pa preprečevale sesutje celotnega sistema (pri čemer je naletel tudi na osnovni strukturni problem med kapitalizmom, ki je izrazito hierahističen in demokracijo ali odprto družbo, ki sta nehierarhična). uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 11:35:33 t wrote on 27.09.2005 at 11:26:21:
odvisno kako gledaš če je zate kapitalizem zgolj trg (oziroma tržni mehanizem) potem je daleč od tega, da je hierarhističen če pogledaš kapitalizem z vidika trg plus institucionale okvir, pa je zelo odvisno kakšen je ta institucionalen okvir - finski kapitalizem je bistveno drugačen od ruskega |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 27.09.2005 at 11:55:51 t wrote on 27.09.2005 at 11:26:21:
Kolikor ga jest razumem, je svobodni trg neobvladljiv tud če njegove mehanizme izkoriščaš sebi vprid (kar je s pridom počel on), zarad takega mehanizma pa teži k nihanju oz. neravnovesju, ki prizadanejo vse, tud take kot je on. On finančne trge sicer napljejuje, da delujejo njemu v prid, ne more pa na tak način prepreprečit sesutja, ker ga prav s svojim poseganjem povzroča. Finančne trge razume kot produkt interakcij, ki se ga prav zarad teh interkcij ne da vodit, zato se da grozeča nihanja amortizirat le s skupnim prizadevanjem vseh udeležencev na finančnem trgu, da bi postavili taka pravila, da bi bla realnost finančnih trgov usklajena z realnostjo, ki bi bla temljena na skupnih vrednotah vseh skupnosti odprte družbe. Dejstvo je sicer, da neravnotežje poszroča kapitalistični pohlep, ampak povzročala ga tud dogovorna ekonomija tipa centralasitičnih ekonmsko/poltičnih sistemov (magari socilaističnih), zato mu je tolk pomembna odprta družba kot mehanizem, ki lahko prepreči nihanja na finančnih trgih, od katerih živijo špekulanti kot je on. Men se zdi v tej tezi še zmerom prepričljiv ne glede na to, da ga mamo upravičeno lahko za člana ali clo voditelja svetovne kapitalistične zarote in elitista. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 27.09.2005 at 12:05:56 Hierarhija je značilna za vodenje korporacij. (CEO, direktorji, poddirektorji, itd..) Tukaj pri odločanju o bistvenih zadevah korporacije ni govora o kakšni demokraciji, šteje samo vertikala. Trg, gledano v celoti, je pa precej kaotičen sistem in za razliko od korporacij prav nič hierarhičen. (Neketare "teorije zarot" trdijo tudi drugače, vendar se mi ne zdijo preveč prepričljive) |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 12:13:22 sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 11:35:33:
Kapitalizem je vedno hierarhičen. Kot tržni mehanizem spodbuja logiko tekmovanja, kjer se vedno nekdo lahko bolje uveljavlja - tisti, ki obvladuje večji del trga (u bistvu dobimo nekakšen darvinistični sistem prehranjevalne verige, kjer bo vedno nekdo zadnji v verigi - ta svobodna logika gre na roko predvsem najmočnejšim, ki na koncu lahko postavljajo svoja pravila). Gledano institucionalno kapitalizem vedno teži k hierarhični ureditvi, kjer se največ moči vedno zbira na vrhu (demokracija pa je definirana tako, da je ljudstvo svoj suveren in je torej največ moči spodaj). Seveda se lahko vse skupaj bolj ali manj zakriva, struktura pa ostaja nespremenjena. Kapitalizem in demokracija sta si tako po svojem bistvu nasprotna, po defoltu naj bi v demokraciji vladalo ljudstvo, medtem ko po defoltu v kapitalizmu vlada lastnik kapitala, ki ima največ - v konflikt prideta natančno v trenutku, ko se začne govoriti o tem, kdo bo vladal tudi nasploh, saj ima kapital svojo od demokracije popolnoma različno logiko. Seveda pa je potrebno poudariti, da demokracije kot take sploh ni, medtem ko se kapitalizem kot tak vsekakor poskuša uveljaviti skozi različne neoliberalne ali anarhokapitalistične ideje. Gre pa še za eno razliko, kapitalizem ima samo eno vodilo - povečanje dobička, medtem ko ima demokracija ali katerakoli državno-družbena ureditev drugačen cilj, ki je (ali naj bi bil) dobrobit vseh: ta dva cilja pa sta si med seboj v velikem nasprotju, saj kapitalizem povečuje dobiček nekaterih na račun drugih, medtem ko načelo dobrobiti vseh teži k uravnilovki, in torej zmanjšuje dobiček nekaterih, da bi vsi imeli več. Od tu naprej se lahko gremo naštevanje različnih oblik sobivanja kapitalizma in države, vendar pa vedno ostaja dejstvo, da imata različne cilje (zato so kapitalistično bolj uspešne države manj uspešne v svojem temeljnem poslanstvu in obratno). uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 27.09.2005 at 12:32:09 Logika kapitalizma izhaja iz logike korporacij in skozi svojo ozkogledo optiko teži po absolutni kontroli. Življenja pa nikakor ni mogoče zreducirati zgolj na korporacije (tudi direktorji korporacij, si zunaj firme želijo sožitje vseh, splošno dobro, mir za vse in podobna "sranja") zato se vzporedno odvijajo tudi drugačni procesi, ki že bolj spominjajo na "vladavino ljudstva", čeprav so v resnici lahko od tega tudi zelo daleč. Vedno se namreč pojavlja vprašanje katerega ljudstva vladavina (prvi demokrati so bili naprimer še sužnjelastniki) |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 12:37:08 Bardo_Thodol wrote on 27.09.2005 at 12:05:56:
To je seveda res, vendar pa se s časom igralci na trgu začnejo organizirati tako, da bodo imeli od te kaotičnosti ali svobode trga čim večje dobičke, kar pripelje do povezovanja in popolnega obvladovanja trgov, kjer se cene ne oblikujejo več svobodno, temveč dogovorno z vzpostavljanja različnih mehanizmov (recimo patenti) in kjer imajo najmočnejši tudi največ vpliva. U bistvu sam cilj (čim večji dobički) vodi v hierarhijo. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 12:49:40 t wrote on 27.09.2005 at 12:37:08:
vprašanje dobička je vprašanje kdo dobi, oziroma kdo dobi največ, to je pa običajno lahko samo eden, oziroma zmagovalec je na dolgi rok samo eden (seveda ob predpostavki ničelnega razvoja tehnike in družbe); ker pa razvoj tehnike in družbe ni ničeln, so razni gentlemenski dogovori zelo latentni, hierarhije, ki se postavljajo, pa tudi. V zgodnjih devedesetih, ko je Sovjetska zveza implodirala, so nekateri misleci videli, v tem dogodku dokončno zmago ZDA, no potem se je pa zgodila Kitajska (Indija in Brazilija) vse teče 8) |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 13:02:27 sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 12:49:40:
Meni je bolj zanimivo vprašanje, ki se tiče dobička, kdo vedno izgubi? Oziroma, kdo vedno izgubi največ? Ko odgovarjamo na to vprašanje se zares izriše temeljno strukturno neskladje med kapitalizmom in demokracijo. In seveda ni naključje, da se največji dobički ustvarjajo tam, kjer je demoracije najmanj ali pa je sploh ni: Kitajska pa je tukaj lahko vzorčni primer. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 13:11:33 t wrote on 27.09.2005 at 13:02:27:
a) zmaga običajno tisti, ki operira z večimi informacijami in ki te inforamcije bolje poveže v predvidevanje (odgovor na to je - tisti, ki je bolj funkcionalno !!! izobražen) b) verjetno bi bila masa celotnega dobička neprimerno manjša v Sloveniji, če bi bila strukturno primerljiva s Kitajsko (smo pač manjši trg) Kitajska je tak žurnalistični boomer, ker je pobrala dodelavne posle in rajo v Evropi in Ameriki oropala dela - vzpona indijske storitvene industrije za enkrat žurnalizem še ni opazil (kljub temu, da Reuters razmišlja, da bi svoj sedež prenesel tja) (da sploh ne pomislim temprane bombe na področju zdravstva, ta trenutek imajo najboljše laboratorije za ustvarjanje novih zdravil v J Koreji, Indiji in Tajskem) kaj so veliki dobički t bi moral malo bolj razložiti |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 27.09.2005 at 13:26:39 t wrote on 27.09.2005 at 13:02:27:
Po moje pa pojma kot kapitalizem in demokracija nista na nasprotnih polih in ju ne bi smeli medsebojno primerjati na tak način ali celo kot dva izključujoča pojma. (V kapitalistični državi ZDA, se imajo hkrati za najbolj demokratično državo) Kapitalizem je namreč ekonomski sistem, ki določa način produkcije in lastninjenja in bi ga lahko primerjali kvečjemu s fevdalizmom ali socializmom. Demokracija pa predstavlja obliko vladavine, ki določa, način odločanja in izbiranja liderjev. Demokracijo bi zato lažje primerjali z avtokracijo, teokracijo, plutokracijo ipd .. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 14:17:03 sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 13:11:33:
Če govorimo o dobičku vedno izgubi tisti, ki je brez kapitala, šele ko imamo dva z enako štartno pozicijo, s stališča kapitala, lahko govorimo o informacijah in uporabi le teh. sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 13:11:33:
Seveda tovarno postaviš tja, kjer so vsi pogoji najbolj ugodni - glede na to so si "razviti" kar se tiče razvoja medivcine sami zadrgnili zanko okrog vratu, s svojo puritansko zakonodajojo. sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 13:11:33:
Preberi si knjigo Kapital od Marxa (mislim, da jo lahko dobiš v vsaki knjižnici). uživaj! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 14:30:25 Bardo_Thodol wrote on 27.09.2005 at 13:26:39:
Seveda sta kapitalizem in demokracija na nasprotnih polih saj imata vsak svojo teorijo vladanja, ki si strukturno nasprotujeta. Pri čemer pa je res, da demokracija v svoji čisti obliki trenutno ne obstaja ampak je to samo še izbiranje vodij - tu pa smo prišli do stopnje, ko lahko govorimo o vladavini elit (plutokraciji, aristokraciji... ki so popolnoma združljive s kapitalistično vizijo vladanja), saj na oblasti v vseh "demokracijah" lahko vidimo bolj ali manj ene in iste ljudi enega in istega porekla. Glede na to, kako je vse skupaj trenutno urejeno pa lahko ugotovimo predvsem to, da je vse to govorjenje o demokraciji in demokratičnosti en velik blef. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 14:33:30 t wrote on 27.09.2005 at 14:17:03:
as if ima kapital kakršnokoli vezo pri izobraževanju in motivaciji (potemi bi sestri Hilton bili totalna možganska trusta) blaginja na dolgi rok vodi tudi do boljšega varovanja t.i. socialnih pravic (se dogaja tudi v Kitajski) t wrote on 27.09.2005 at 14:17:03:
"pod ugodnimi pogoji" se razume tudi izobraženo delovno silo (to je recimo bistveni razlog zakaj Nemčija uvaža računalničarje iz indije namesto da bi zaposlovala domače pravnike v recimo Simensu) t wrote on 27.09.2005 at 14:17:03:
gospoda Marxa je povozil čas - edina resnica, ki je ostala iz njegovega Kapitala pa je, da lahkota povzroča revolucijo na zelo kratki rok, kršenje pravice do svobodnega govora pa je sicer zoprna zadeva, za razliko od kršenja liberalnega koncepta lastninske pravice, pa v revolucijo vodi na dolgi rok (dialektika rulz 8) ) |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 27.09.2005 at 14:58:30 sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 14:33:30:
Očitno si še vedno blond - ravno to ti razlagam, da sestri Hilton za to, da imata dobiček ne potrebujeta niti informacij, niti motivacije niti znanja pa sta trenutno v primerjavi z nama, zmagovalki (in najbrž ju nikoli ne bova dohitela ali prehitela). sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 14:33:30:
se strinjam! uživaj! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by bp on 27.09.2005 at 15:14:00 sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 14:33:30:
Paris Hilton je uspela postat brand name in samo s svojo podobo zasluži več 10M ali celo 100M USD. (že samo 50 žurov letno po 200K je 10M). Gre za do sedaj nevideno samopromocijo, primerljivo samo še s Trumpom. Vsaka čast, če uspeš povezat to z motivacijo in izobraženostjo. http://observer.guardian.co.uk/international/story/0,6903,1479041,00.html |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 27.09.2005 at 19:48:20 .. in seveda Paris Hilton je s tem zavarovana pred bankrotom, usodo Kate Moss ::) oziroma v svetu kapitalizma ni bankrotov ... |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by miha-- on 28.09.2005 at 00:35:32 sm nekaj prebiral(več al manj uvodni post) pa me samo tko mimogrede zanima, da si pač lažje predstavljam za kakšne vsote gre. Nekaj piše o biljonih, ampak to zdej eni misljo tko eni drgač, sploh pa ni slovenska beseda. Mamo miljone miljarde triljone itd..Medtem ko je v angleščini milion, bilion, trilion, itd.. Verjetno so mišljene miljarde? Sam to se mi pa ne zdi tok velka cifra upoštevajoč miljarde.., ali pač? |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 28.09.2005 at 02:22:08 wrote on 28.09.2005 at 00:35:32:
Je vse tako kot piše. Drugače je pa cela jeba s temi bilijoni, ki so tudi slovenska beseda in pomenijo natančno milijon milijonov (je res da ni izvorno slovenska, vendar je poslovenjena in jo lahko najdeš tudi v SSKJ). Bolj zapleteno je pri angeških govorcih, kjer pri angležarjih veliko britanskih (in nemcih) pomeni 1 000 000 000 000 (milijon milijonov), pri američanih pa je to milijarda (ker so posnemali francoske revolucionarje, ki so se nato vrnili k prvotnemu pomenu leta 1948 ). U bistvu je bilijon za cel svet milijon milijonov, za Američane (in Francoze od revolucije do 1948 leta) pa tisoč miljonov, to je milijarda. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by vida on 28.09.2005 at 09:01:27 titud wrote on 26.09.2005 at 08:52:21:
Tud sama sem verjela v njegov dober namen, ki pa se je po moje izjalovil prav zarad nepoznavanja »folka« v bivših totalitarnih sistemih (»očiščenje« civilne družbe). Ko se je po osamosvojitvi pri nas ustanovil Sorosev zavod, so bili pravi poklicani že pri koritu … |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 28.09.2005 at 09:39:30 Trg ni noben kapitalistični izum, ki bi ga blo treba skupaj s kapitalizmom oplaknit greznico zgodovine. Trg je treba samo umaknt iz področij, kjer nima kaj za počet. Koncept neoliberlnega fundamentalizma izhaja iz avtonomnega posameznika, ki na trgu lahko dobi in proda vse, kritiki tega fundamentalizma pa izhajajo iz posameznika, ki je vpet v skupnost. Tle nimam v mislih tako skupnost kot jo imajo nekonzervatici (republikanci), ki postvljajo v isto avtonomno pozicijo neko nacionalno/razredno/interesno skupnost, ki nastopa s pozicije skupinskega egoizma. Trg, ki mu vladata ta v bistvu ista neoliberlno/konzervativna koncepta, nujno vodi v neravnovsje in kaos, zato je trg lahko mehanizem za uravnovešenje potreb le pod pogojem, da se ga omeji na področja, ki ne načenjajo identitete posameznika, ki je po defoltu vpet v razne oblike skupnosti. Tak trg lahko oblikuje samo odprte (netotalitarne) skupnosti na demokratičen način, pri čemer sama ekonomsko/politična (lastninska) oblika organiziranosti sploh ni bistveno pomebna (kapitalististična/socilaistična, centralizirana/decentralizirana...) oz. je pač prilagojena taki stopnji razvoja skupnosti, ki posmezniku najbolje omogoča identifikacijo. Prepogoj za to pa je seveda notranja in zunanja odprtost skupnosti v smislu temeljenih civilizacijskih pridobitev od svobode misli, gibanja, osebne in socilane varnosti ob hkratni začiti pravice do izražanja pripadnosti (nacionalni, etničn, jezikovni/kulturni, verski itd). Na konceptu globane odprte družbe, ki jo je soros razvil iz kritike tržnega fundamentalizma, jest kljub temu, da ga ni razvil na kritiki lastnine in kapitalizma, še vedno ne najdem takih luknej, da bi mu ne zaupal sploh. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 28.09.2005 at 10:00:28 vida wrote on 28.09.2005 at 09:01:27:
Kva pa vem, tu niso vsi misonarji pokvarjeni že samo zato, ker služijo svoji cerkvi... Jest verjemem, da je mariskje blo in še je dost iskrene želje po svobodi in osvoboditvi izpod teme totalitarizma, da pa je hkrat tud prisoten problem, da 'svobode od' folk ne zna/zmore obrnt v 'svobodo za', zato zamenja le en fundamentalizem z drugim... |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 28.09.2005 at 10:23:25 Sodimo jim po dejanjih, ne po besedah. "Iskrene" želje in govoričenja o poštenosti in odprtosti so eno, nekaj drugega je pa dejstvo, da kjerkoli že se pojavi, začnejo od tam odtekati velike količine denarja v smeri njegovega bančnega računa ... |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 28.09.2005 at 10:59:48 Bardo_Thodol wrote on 28.09.2005 at 10:23:25:
Soros opozarja, da je odprta družba možna edinole pod pogojem, da ni vse naprodaj. Da mora obstajat en medsebojen skonsenz vseh skupnosti, da v bistveno pomebne vrednote za identifikacijo posameznika ne posega tržno, niti lokalno (proteksionistično znotraj skupnosti) niti globalno. Te vrednote zihr niso fabrike za potrošne dobrine niti surovine niti večina blagovnih storitev, ker človek se z neko skupnostjo ne identificira po teh dobrinah (ker si že noter v ekonomskem nacionalizmu/protekcionizmu) ampak po skupnih vrednotah in načelih, ki niso na prodaj za noebeno ceno. Če soros trži s surovinami in potrošnimi dobrininami v skupnostih, ki se z njegovim angažmajem odprejo, v tem vidim samo njegov pragmatizem, na katerem gradi (zagotavlja materilano bazo) za realizacijo svojga koncepta globalne odprte družbe. Zihr ta koncept deluje in ni tolk nemoralen kot imperializem vojšakega tipa nekonzervativcev tipa bush, ki je sicer polna usta demokracije, a hkrat totalitren in na njem ni mogoče gradit odprte družbe. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by vida on 28.09.2005 at 11:08:32 titud wrote on 28.09.2005 at 10:00:28:
saj nisem rekla da so pokvarjeni, so pa lahko zavedeni. Pa tud vsaki cerkvi ne moremo kar slepo zaupat. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 28.09.2005 at 11:08:43 Moje razmišljanje o Sorosu gre v podobni smeri: da je on predvsem zagovornik odprte družbe v podobnem smislu kot nek kolega, ki zagovarja svobodno spolnost predvsem zato, ker rad veliko flodra predvsem mladenke z minimalnimi izkušnjami (pri čemer gre svoboda predvsem v eni smeri). Ostajajo preprosta dejstva, da so vse njegove izpostave predvsem bolj ali manj povezane izpostave CIE, katerih cilj je pripraviti teren za ameriški prevzem ozemlja in virov. Tako kot ostaja dejstvo, da je povsod, kamor je prišel, imel velik dobiček. Meje "odprte družbe" pa so se končale tam, kjer se je začel njegov interes. Res je Soros zares lepo leporeči, njegova dejanja pa ga prikazujejo v povsem drugi luči, tako kot je v povsem drugi luči tudi, če ga postavimo v kontekst znotraj katerega deluje: roko na srce - Soros ni uspel kot ubogi židek, ki mu je čudežno uspelo najprej uteči nacistom, nato pa še komunisrtom, temveč kot človek, ki je uspešno obrnil denar, ki so ga mu zaupali drugi - ljudje, ki so mu za njegovo obračanje poleg denarja priskrbeli tudi ustrezne informacije, je pač človek, ki se giblje znotraj najvišjih, najmočnejpih in najbolj skrivnostnih finančnih krogov (teoretiki zarote bi ga najbrž uvrstili med iluminate, vendar pa to sploh ni tako pomembno, če ga ocenjujemo po dejnjih ne pa po njegovih besedah - pa tudi pri besedah je v nsprotju s samim seboj: res je "odkril" Poperja in faliabilnost, res opleta z odprto družbo in nemonopolizmom nad resnico ter pluralizmom resnic, vendar pa bo vsak, ki nasprotuje njegovim načrtom in temu, kar je njegova resnica takoj razglašen za antisemita...). uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 28.09.2005 at 11:16:58 Soros se je specializiral za spekuliranje s tečajnimi razlikami deviznih tecajev. Pred leti je tako spravil na kolena Malajsko nacionalno valuto in s tem vred celo njihovo gospodarstvo, še prej je pa zaslovel po tem, kako je precej zamajal britanski funt. Do tu je vse lepo in prav, dokler igralec igra po enih postavljenih in sprejetih pravilih. Ko začne pa za svojo korist zlorabljati insiderske informacije, kar se na zahodu smatra za hud prekršek ( pri nas je ta praksa nekaj običajnega 8)) in se hkrati izogiba plačilu davkov, kar je tudi hud prekršek (pri nas se veliki igralci tudi spretno izmikajo) potem je treba biti pred takim igralcem, če nič drugega, vsaj skrajno previden. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 28.09.2005 at 13:11:03 Mene nejgove fundacije za odprto družbo prepričajo v bistvu bolj kot njegove teorije. Realnost je taka, če sprememb iz toatlitarnih režimov vsaj neuradno ne podpre zda, je težka. Sorosova fudacija je učinikovita, ker je pragamatična, zato se dila z vsemi, ki ji pomagajo in se pol predpostvlja tud, da bodo imel od tega kakšno korist. Konc koncev je blo tko tud z razpadom juge, ki je bla nedopstno dolgo živ mrlič dokler ni amerika dala zelene luči, da lahko crkne. Njegova teorija neravnotežja finačnih trgov pa me prepriča, ker je sam ustvarjal neravnovesja in iz njih koval dobičke. V bistvu ni špekuliral in v tem smislu niti ni bil nemoralen šepkulant, saj je sam nastavu mreže tja, kamor je prej usmeru jato in to ni blo z njegovga stališča nobeno naključno igranje z milijardami. Je tko spravu na kolena funt pa še kakšne valute in če je zmogu to, pol zmore marsikaj. V bistvu je razbil mit, da se svetovnih finančnih trgov ne da usmerjat, dobljeno pozornost (in dnar) pa je izkoristu za opozarjnje na nujnost, da jih je zaželjeno usmerjat v skladu z jasno izraženo skupno voljo vseh (nacionalnih in drugih) skupnosti po konceptu odprte družbe. Usmerjanje finačnih trgov v skladu s kupno izraženo voljo mora tako postat višji morani imperativ od svobode trga kot jo slikajo neoliberalni fundamentalisti (to je njegova označba), saj pod krinko svobode trga harajo za svoje ineterese točno taki kot je on sam in s tem prispevajo k svetovnim neravnovesjem, zardi katerih lahko najebejo milijarde ne dolarjev ampak folka. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 28.09.2005 at 13:30:35 vida wrote on 28.09.2005 at 11:08:32:
Jest se nimam za kakšnega gorečega vernika v maga sorosa, mi je pa všeč, da o njem tle poteka polemična debata (ki se ni razvila na topiku o odprti družbi), saj se na ta način tud razkriva moja slepa pega in bom primoran v korekture vpogleda, ki sem si vzpostavu pri branju njegovih del in spremljanju dogajanj v zvezi z njegovimi fundacijami. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 28.09.2005 at 13:42:56 Soros ni niti pod razno nikakršen "osamljeni jahač" ali kak sodobni "Robin Hood", kot se ga rado prikazuje. On je kapitalist v tistem čisto pravem in trdem pomenu besede. Vse njegove poteze, (tudi slavno majanje funta in lire) s katerimi je mimogrede bajno zaslužil, so bile zelo skrbno načrtovane in izvedene šele po večkratnem in ziheraškem preverjanju znotraj (insiderskih) vplivnih krogov visokega kapitala, s katerimi je v zelo dobrih prijateljskih in poslovnih navezah. Njegove fundacije so pa bolj kot ne namenjene preusmerjanju pozornosti javnosti (in raznim davčnim olajšavam). |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by sinjeoka on 28.09.2005 at 16:19:51 vida wrote on 28.09.2005 at 09:01:27:
Bardo_Thodol wrote on 28.09.2005 at 13:42:56:
Soroseve investicije v civilno družbo v bivših socialističnih državah, so nekaj taksnega kot zahodna humanitarna pomoč v Afriki. Ubijalsko za njihovo gospodarstvo. Si je zanimivo ogledati seznam njegovih "projektnih" financiranj - niti eno namreč ne gre v smeri vložka v ekonomsko-tržno-finančno znanje. Ali pa krepljenje pravne (ne birokratske!) države. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 28.09.2005 at 22:30:02 sinjeoka wrote on 28.09.2005 at 16:19:51:
res je uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 29.09.2005 at 07:59:50 sinjeoka wrote on 28.09.2005 at 16:19:51:
To gospodrastvo je blo prilagojeno pogojem centarlistično/etatistično vodenega poslovanja zaprtih bolj ali manj totalitarnih družb, ki so bile navzven protekcionistične in so na tak čin prišle tud ekonomsko do neravnovesja, zarad katerih so se sesula. Soros čist enako trdi za prevladujoč neoliberalni koncept, ki da se bo sesul skupaj s sesutjem neravnovesja finančnih trgov, od katerih je postalo odvisno novo gospodarstvo v tako v teh nekdanjih zaprtih državah kot v vseh drugih. Tko da če se v teh večinoma tudi ozemljeko novih skupnostih (balkanskih, bivših sovjetskih, evrazijskih...) novo gospodrstvo ne bo gradilo na novem celovitem in stabilen konceptu finančnih trgov, zgrajenem na konceptu odprte družbe, smo šle vse bivše socialististične in druge tkorekoč fevdalno urejene predindustrijske družbe iz dežja pod kap, iz enega zloma v drugega. Na to v bistvu opozarja soros in zato jača vpliv svojih fundacij v gradnjo tega koncepta odpre družbe v finančno najrazvitjše države, saj v naslednji fazi se mora zgodit premik tle al pa bomo šli ob prem zlomu vsi nazaj v kameno dobo (na katero so bolj prilagojene ravno zaprte fevdalno/plemensko urejene družbe in so zato tud tolk privlačen model za obrambo pred neoliberlano globalizacijo, da se zanje splača magari samožrtvovat). Zihr smo tud na družbene in gospodarske anomije bolj senzibilni kot ostali svet, ki je zadnji orenh zlom doživu leta '29 in z wwII, zato smo tud bolj nezaupljivi do 'višjih sil', ki v imenu svobodnih finančnih trgov vplivajo na naš lajf, saj smo pred njimi počutimo skor enako nemočne kot smo nekdaj počutli pred 'višjimi silami', ki so nam določale ekonomsko/socilane pogoje bivanaja v imenu vladajočih ideologij. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by vida on 29.09.2005 at 08:31:12 titud wrote on 28.09.2005 at 13:30:35:
ja, saj imamo vsi kdaj slepe pege ... problem je v tem če si to priznamo ali ne. V tej smeri razumem tud tipanje Sorosa v iskanju recepta za odprto družbo. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by vida on 29.09.2005 at 09:05:31 Bardo_Thodol wrote on 28.09.2005 at 13:42:56:
ne vem no, je pa tud človek ki se pri svojem poslu zaveda nevarnosti in poskuša pomagat tud drugim (v svoji knjigi pove, da so ga v njegovih krogih zaradi njegovega pogleda na svet označili za norega). |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 29.09.2005 at 09:22:50 vida wrote on 29.09.2005 at 08:31:12:
Zanimivo, da sem termin 'slepa pega' zasledu ravno v njegovi knjigi, povzel pa ga je po popperjevi interakcijski teoriji realnosti, na kateri je zgrajen finačni trgi in zarad katere ga noben od akterjev ne more 'preštudirat' brez napake, ga torej niti obvarovat pred zlomom niti pripravit, da bi v celoti delal njemu v prid in s tem na tak način zlomit. Soros je pogrutal, tko kot t. pa drugi po moje pravilno ugatavljajo, da je nanj mogoče vplivat samo s strateškimi zavezništvi med seboj povezanih vplivnežev, jeba pa je v tem, da se tud ti vplivneži zavedajo, da taki strateški napadi sami popvročajo še večja neravnovesja in nevarnost zlomov in da na tak način kopljejo jamo sami sebi. Edina zaščita pred neravnovsjem in ki hkrati finančne trge sili, da opravljajo svojo pozitivno tržno funkcijo alokacije kapitala tja, kjer naj bi delal v javno korist, je zato strateški dogovor vseh skupnosti, katere dejavnosti naj trg pokriva in po kakšnem skupno dogovorjenem vrednostnem sistemu naj deluje. Tak dogovor, ki bi hkarati ne pozročal neravnovsja trga finančnega kapitala, je možen samo v odprti družbi med svobodnimi skupnostmi oziroma bi te morale imeti vsaj globalno prevladojočo vlogo, kar vsaj men zveni od sorosa zelo filantropsko ne glede na to, da prihaja od moralno upravičeno oporečne osebnosti. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 29.09.2005 at 09:59:09 Soros pri svojih operacijah izkorišča tisto "slepo pego", ki se nahaja vmes med tem, kaj drugi mislijo, da se na trgu dogaja in tistim, kar se dejansko dogaja. Med tistim, kar mislimo, da je in kar dejansko je, je pogosto, kar velika razlika in v tej zoni somraka je mogoče kar uspešno manevrirati (če imaš prave informacije). Trg je pa že po svoji naravi dinamičen sistem ( z velikim številom povratnih zvez, ki tudi vplivajo na potek) in kot tak že po definiciji spada med kaotične sisteme z vsemi zakonitostmi, ki za kaotične sisteme veljajo - to med drugim pomeni, da je tudi načeloma nepredvidljiv, da se generirajo začasni atraktorji stabilnosti in da lahko tudi kakšni majhni efekti odločilno vplivajo na celotni potek (efekt metuljevega zamaha s krilom) - nekaj podobnega, kot pri vremenu. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 29.09.2005 at 11:14:05 Bardo, sem ravno prej čekiral najino debato na to temo na tem topicu http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=opens;action=display;num=1078128752;start=30 tko da je v bistvu vsaj z moje strani mal tega, kar nisem že povedal. :) Lastne slepe pege kot subjektivne precepcije kompleksne realnosti, ki jo vzpostvljamo interekcijsko, ni mogoče na na noben način odpravit, mogoče pa se je je zavedat in temu zavedanju prilagodit svoje delovanje, da čim manj prispeva k neravnovesju in zlomu dejanke realnosti. Ta je res kompleskna in prepletena kot vreme, samo vreme se svoje intrekacijske prepletenosti ne zaveda, mi mamo pa možnost, da se je in da zavestno skušamo preprečevat nastajanje in kopičeje neravnovesij, ne da bi hkrat zadušli dinamiko kaotičnokomplesnega sistema samega in s tem pripevali k neravnovesju. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 29.09.2005 at 11:51:10 Vreme kot sistem, se res ne zaveda, vendar pa tudi nanj vplivajo taki, ki se pa zavedajo. Ravno tako se trg ne zaveda, čeprav v njem delujejo (tudi) taki, ki se zavedajo. Na dinamiko sistema (vreme, trg) bi se dalo načeloma vplivati tudi tako, da se ga ustavi ali spravi v točno določeno tirnico, kar bi za sistem pomenilo tudi ustavitev ali smrt. Mislim pa, da tako kot zavedni posamezniki, kot tudi kot organizirane skupine, še nimamo dovolj moči, da bi lahko odločilno (usodno) vplivali tako na vreme kot tudi ne delovanje trga. Te moči bomo morda nekoč celo dobili, vendar bo to možno le z mnogo več znanja, ki ga bo pa najbrž tudi možno pridobiti le s pomočjo večje zrelosti. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 29.09.2005 at 12:02:01 titud wrote on 29.09.2005 at 07:59:50:
Tukaj je nekaj za moj okus preveč idealističnih pričakovanj in napak. Plansko centralistični način gospodarjanja ni navzven zaprt, temveč navznoter onemogoča svoboda trga (kar pa je v bistvu isto kot bi radi počeli tudi nadnacionalni trusti v globalu), medtem, ko se navzven poskuša uveljavljati kot klasični kapitalističen igralec. Poleg tega pa lahko določeni protekcionizem prisoten tudi pri največjih zagovornikih svobodnega trga (zato se še vedno govori o kvotah, zato se še vedno tožarijo pri raznih mednarodnih trgovinskih institucijah, zato se še vedno govori o uvozno/izvoznih presežkih/primankljajih...). Prav tako je tudi nesmiselno verjeti pridigarju odprte družbe, ki deluje sredi najbolj zaprtih in skrivnostnih elit finančnega sveta. Pravzaprav je odvisno od nas, ali bomo verjeli temu, kar bi nam nekdo rad prodajal kot svojo zgodbo, ali pa bomo raje pogledali, kaj se zares dogaja - u bistvu je pridiganje o odprti družbi, ki ga uprizarja Soros podobno pridiganju o uboštvu, ki smo ga deležni od papeža in njegove vojske (tu je zanimiva še ena poteza Sorosevih izpostav odprte družbe, ki jo je izpostavila sinjeoka - da se nikjer ne gredo učenja tistega, kar naj bi Soros obvladal najbolj (biznis - finance - kapital), temveč povsod predvsem mešajo politični drek in to tako kot ustreza njemu. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 29.09.2005 at 13:16:00 Bardo_Thodol wrote on 29.09.2005 at 11:51:10:
Ne moremo bistevno vplivat na makro 'klimo' direktno, lahko pa na mikro. Mikro v družbenem kontekstu pomen, da vpzostavljmo mikro skupnosti z vnaprejšnjim zavedanjem, da bo interakcija teh skupnosti ustvarjala makro 'klimo'. Seveda je privlačna skušnjava, da bi vplival na to makro 'klimo' tako da se umiti in 'zamrzne', lahko tud tko, da se kanalizira in vseh te opcij občasno tud bolj ali manj vplivno tud poslužujemo, ampak te nujno prispevajo k neravnovesju in zlomu. Trg je trg al pa ga ni, zato mora delovat po svoji notranjih spontanih zakonitostih in dinamiki, ki jo ustvrjajo naše medsebojne interakcije, zato na trg ne moremo vplivat, lahko pa vplivamo na obesg interkacij, ki jih prepustimo v urejanju trgu. Se lahko dogovorimo s konsenzom za prioritetne vrednote, ki se jih trgu pač prepušča, da bi dolečal njihove vrednosti. Ampak to le na način konsenza med skupnstomi, katere so te vrednote, da ne prihaja do motenj, ko bi nekateri z vsiljenjevanjem svojimi posebnih vrednota skušal vplivat na trge. Za te skupne vrednote bi se lahko z malo volje hitro zmenili, seveda pa ne smemo začet na način diskusjie, a so te vrednote pooseblja kapitalizem, komunizem, predindustusrtrijske oblike produkcije, postisindustrijske oblike, lastinske/nelastninske in akr je še tega, ker pol smo takoj v ideloških bojih za pridobitev prednosti na trgih, za katere se bomo zmenili ne s konsenezom ampak s prevlado moči. Quote:
Ne gre tolk za znanje kot za ozaveščensot, da novga sitema ni mogoče zgradit drgač kot da izhajamo iz navzeven in navznoter odprtih mikroskupnosti, ki jim bo največja vrednota take medsebojne interkcije, ki samoregulirale svojo in skupno realnost brez nevarnosti neravnovesij, a hkarti tud omogočale največjo stopnjo svobode najmnajšim členom. Ne vem, zakaj bi se moral obremnjevat z zanjem o vodenju in usmrejnaju kompleksnih siestemov sploh, če so itak interakcijski in kot komplesen sistem začenejo delovat le skoz množico mikro interkcij. Če ma vsaka izmed njih cilj, ki je hkrati skupen cilj po uranovešenosti sistema (ob zavedanju, da z neuravešoneosti ni mogoče kovat extraprofitov ne da bi se hkart povečalo tveganje za izgubo stabiolnosti sploh) , do zloma enostavno ne more prit kljub kaotični kopleksnosti. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 29.09.2005 at 13:34:48 Različni ekonomski sistemi kot so fevdalizem, kapitalizem, socializem ... so le različni poskusi reguliranja trga in naj so še tako "dobronamerni", prej kot slej podležejo močnejšemu naravnemu toku. (Proti toku je vedno težko plavati, čeprav ni nemogoče, ni pa to odvisno od tega ali tok trenutno zavija v desno ali v levo ...) Do zloma celotnega sistema pa seveda tudi lahko pride in to dokaj hitro, saj ima vse svoj konec. En dobro namerjen komet iz vesolja bi naprimer trg v trenutku povsem ustavil. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 29.09.2005 at 14:20:32 t wrote on 29.09.2005 at 12:02:01:
Plansko centralistični sistemi so bli kvazi tržni tako navznoter kot navzven, samo spomni se klirinške tkorekoč blagovne menjave sz s socilastičnimi državami, tud jugo. Pri trženem sistemu odprte družbe ne gre za dogovore o tem kolk se bo kašnega blaga menjavalo po kašni ceni in kakšni bodo protekcionistični ali antidumpinški ukrepi in kar je še tega, ker vse to so samo poskusi uravnotežanja delovanja takega trga, ki ni vzpostvljen po principu odprte družbe. V odprti družbi velja konsenz, da se z dobrinami in storitvami, ki so usodnega pomena za obstoj in razvoj posmezne skupnosti in s tem celotne družbe trguje v skadu z etičnimi načeli, ki ne temljijo na maskimilaizaciji korsiti atomiziranega posmeznika ali določene pred drugimi zaprte skupnosti . V tem je dejaski idealizem pojma odprte družbe, ki si mora določit najprej svoje skupne prioritete in potem prepustit trgu, da ne glede na lastninsek ali idelolške sisteme razšera ideje, dobrine in storitve tako, kot najboljš zna le on. Quote:
Lahko da tud tukaj in zdaj, ampak po moje kljub temu sosros odpira ene perspektive, ki jih drugi, ki nismo insajderji, ne moremo videt. Ne vem a ti misliš, da bi morali trg odpravit /prepovedat al pa se bo itak ukinu sam, ko se bo ukinu kapitalizem. Jest verjamem v ene čist civilizacijsko visoko vrednost trga kot mehanizma interkacije, saj nam je ravno trg kot način menjave idej/dobrin vsem svojim zlorabam in porikrojitvam navljub omogoču nek občutek svobodne možnosti izbire in s tem tud osebene svobode, individualizacije in vsega tega, kar bi po moje zavrgl skupaj z ukinitvijo/nadzorom ali kakšnim drugim surogatom trga. Po moje trg ne bi bil odpravljen tud z odpravo induvidulne lastnine, saj iz socilistične in druge 'nelstniske' ptrakse vemo, da se trguje tud skupinskimi oblikami lastnine ... |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 29.09.2005 at 14:29:29 Bardo_Thodol wrote on 29.09.2005 at 13:34:48:
Je Mićo zadnjič rekel, da bi za totalno naftno krizo zadostoval že padec Saudske vlade, pa še kakšen nov orkan. Glede na to, da sta tako vreme kot politično vzdušje na bližnjem vzhodu precej nestabilna pa smo vedno blizu tega. Dejstvo je tudi v tem, da sistem ni homogen, niti ne teži k neki homogenosti, saj je pomembna lastnost trga ravno to, da se vene med seboj razlikujejo. uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by Bardo_Thodol on 29.09.2005 at 14:37:30 Jaz sem imel v mislih bolj drastično krizo, kot je lahko tista iz Saudske Arabije. Ljudje bodo še naprej menjavali vsemogoče dobrine, tudi če nafte ne bo več (bodo pa z drekom "kšeftali"), tako da dokler bodo po Zemlji lazili ljudje, se za trg ni treba bati. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 29.09.2005 at 14:48:19 titud wrote on 29.09.2005 at 14:20:32:
Sploh ni res - vsi sistemi so navzeven delovali popolnoma tržno, da ne rečem kar po naravnem pravu. titud wrote on 29.09.2005 at 14:20:32:
V tem smislu si ekonomsko nadgradi Sorosa, ki u bistvu zagovarja regulacijo trgov, samo da nikjer ne pove, da naj bi bila njegova ekipca tista, ki bi lahko regulirala. Odprto družbo pa najbrž potrebuje zato, da bi mu dajala potrebno kredibilnost s svojo odprtostjo za njegove ideje. titud wrote on 29.09.2005 at 14:20:32:
In ravno v tem je problem, da mi nikakor ne moremo vedeti, kaj točno je njegov plan. Lahko ga samo pogledamo, kaj je počel do sedaj in na podlagi tega ocenimo, kam ga bo ponesla inercija. V tem smislu je popolnoma jasno: Soros je dobičkar, ki mu gre najprej za njegov lastni dobiček in za to ne izbira sredstev, tako je tudi njegovo govoričenje in pisanje ter delovanje usmerjeno k enemu - njegovemu dobičku. titud wrote on 29.09.2005 at 14:20:32:
Gre za vprašanje, kakšen trg bi radi imeli - če se odločimo za Sorosevo varianto je to popolnoma jasno, da je to trg po njegovih ne pa po naših merah in željah (ali bomo izbirali med bolj in manj gnilo solato, ali pa bo mogoče izbirati me več vrstami solate za različne cene). uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by titud on 30.09.2005 at 08:24:28 t wrote on 29.09.2005 at 14:48:19:
Če te prav razumem, naj sosros ne bi vplival na finačne trge, da bi delovali v njegov prid, le preko povezanih oseb z vplivom in dostpom do inforamacij, ampak bi svoj vpliv razširu tud na mikro nivo, zato v praktično v vsaki kolikortoliko pomembne skupusti lansira svoje izpostave, ki pod krinko odprte družbe ustvarjajo take plitično/ekonomske razmere v skupnostih, da so zanj pregledne in vodljive na tak način, da jih lahko obvlada na za druge sicer kaotičnem finančnem trgu. Filantropija naj bi bla torej krinka za njegovo globalno straegijo obvladovanja finančnih trgov, ki jih v teoriji prikazuje kot nevarno neravnosvene in neobvladljive, da bi jih obvladal in 'uravnovesil' po sistemu, ki ga ga on predlaga in ki naj bi zato delovali v njegov prid. Odprta družba naj bi bla torej farsa oz. model, s katerim naj bi se zakumuliral vpliv finančnih magov na družbe, ki so živele v zaprtih ekonomijah in totalitarnih sistemih, zato borci za odprto družbo postanejo prve žrtve revolucije (ki žre lastne otroke) ali ali pa postanejo vojščaki sosrosove marketinške strategije na osvojenih ozemljih. Ampak kaj je narobe s tem, če popperjevo teorijo odprte družbe, ki si jo je sorsos (po zdaj že skoraj večinskem menju na tem forumu) očitno prisvojil za svoje 'filantropske' namene, človek vzame resno? Men se zdi čist konsistentna in etična in bi ne imel nobenega zadržka jo realizirat v praksi, če me ne bi zdej skor prepričal, da jo je soros kontaminiral s svojim iluminatorstvom. |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by vida on 14.10.2005 at 09:31:59 titud wrote on 30.09.2005 at 08:24:28:
tle tud menijo da s tem ni nič narobe ... http://www.ekorega.net/index.php?a=about |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 16.10.2005 at 14:17:03 par zanimivih člankov o dolarju, ZDA, manipulacijah: avstralski vidik dolarske scene - jebe s precenjenim $, Soroseve stave: http://www.theaustralian.news.com.au/common/story_page/0,5744,16416680%255E28737,00.html politika notranje ameriške akcije (kjer se med drugim tudi opozarja na Bushev komunizem in poskuša odgovarjati na vprašanje zakaj se je v letih Buševe vladavine zlato tako podražilo (mnjogo veliko) - vsekakor zanimivo čtivo) http://www.newswithviews.com/Devvy/kidd129.htm ameriška manipulacija tgov: http://www.financialsense.com/editorials/reality/2005/0403.html uživajte! |
|
Title: Re: Analiza svetovne finančno borzne greznice Post by t on 22.10.2005 at 11:36:29 Bil Gates zapušča dolarsko barko: http://www.rense.com/general68/billgatesdumps.htm uživajte! |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |