titud wrote on 27.09.2005 at 10:12:00:


Ja seveda. Vendar je eno pisanje, drugo pa je delovanje. Po moje je Soros del teh, ki se imajo za svetovno elito, ki v smislu neokonzervativcev prodajajo določene visoke, skorajda religiozne ideale, katerih sami nikoli niso upoštevali, niti tega ne nameravajo.


titud wrote on 27.09.2005 at 10:12:00:



Vendar smo se izognili najhujšemu (totalni razprodaji vsega za drobiž - tujcem, ki bi potem večino preprosto ukili) - in konec koncev kljub svoji precejšnji sistemski bedi še vedno gospodarsko precej visoko kotiramo (glede na to, da to govorita obe politični strani, recimo, da je to res).


uživajte!

Quote:



glede na to, da je Univerza "javna", torej da se napaja iz državnega proračuna, bi lahko kaj takega pričakovala od "slovenske stroke".

ali pa od avantgardne "civilne družbe", ki je bila do sedaj parafiskalna sesalka



še vedno iščem knjigo  8)

sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 11:06:34:


Genialnosti (finančne) Sorosu vsekakor ne gre oporekati.

Glede na tip genialnosti, s katero smo neposredno soočeni, pa je vendarle treba bit tudi skrajno previden. (Nenazadnje je bil tudi Hitler genialen ...)

Humanitarna pomoč v Afriko (in še kam) je v današnjem času nastavljena kot perfekten mehanizem vzdrževanja vojaških hunt in marionetnih režimov, samemu prebivalstvu pa v tem smislu bolj škodi, kot koristi..

Sorosa lahko razglasimo za finančnega genija, trenutno pa je več kot očitno, da je začutil, kako se lahko vse njegovo tudi sesuje (deluje iz strahu za težko prigarane milijarde).

Na večih mestih tudi sam ugotavlja, da bi se popolnoma svobodni trg sesul, zato poskuša zakrpati nasprotja med popolnoma svobodni trgom kapitala in regulacijami, ki bi zagotavljale stabilnost predvsem pa preprečevale sesutje celotnega sistema (pri čemer je naletel tudi na osnovni strukturni problem med kapitalizmom, ki je izrazito hierahističen in demokracijo ali odprto družbo, ki sta nehierarhična).



uživajte!

t wrote on 27.09.2005 at 11:26:21:


Kolikor ga jest razumem, je svobodni trg neobvladljiv tud če njegove mehanizme izkoriščaš sebi vprid (kar je s pridom počel on), zarad takega mehanizma pa teži k nihanju oz.  neravnovesju, ki prizadanejo vse,  tud take kot je on. On finančne trge sicer napljejuje, da delujejo njemu v prid, ne more  pa na tak način prepreprečit sesutja, ker ga prav s svojim poseganjem povzroča. Finančne trge razume kot produkt  interakcij, ki se ga prav zarad teh interkcij ne da vodit, zato se da grozeča nihanja amortizirat le s skupnim prizadevanjem vseh udeležencev na finančnem trgu, da bi postavili taka pravila, da bi bla realnost  finančnih trgov usklajena z realnostjo, ki bi bla temljena na skupnih vrednotah vseh skupnosti odprte družbe. Dejstvo je sicer, da neravnotežje poszroča kapitalistični pohlep, ampak povzročala ga tud dogovorna ekonomija tipa centralasitičnih ekonmsko/poltičnih sistemov (magari socilaističnih),  zato mu je tolk pomembna odprta družba kot mehanizem, ki lahko prepreči nihanja na finančnih trgih, od katerih živijo špekulanti kot je on. Men se zdi v tej tezi še zmerom prepričljiv ne glede na to, da ga mamo upravičeno lahko za člana ali clo voditelja svetovne kapitalistične zarote in  elitista.      

sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 11:35:33:


Kapitalizem je vedno hierarhičen.

Kot tržni mehanizem spodbuja logiko tekmovanja, kjer se vedno nekdo lahko bolje uveljavlja - tisti, ki obvladuje večji del trga (u bistvu dobimo nekakšen darvinistični sistem prehranjevalne verige, kjer bo vedno nekdo zadnji v verigi - ta svobodna logika gre na roko predvsem najmočnejšim, ki na koncu lahko postavljajo svoja pravila).

Gledano institucionalno kapitalizem vedno teži k hierarhični ureditvi, kjer se največ moči vedno zbira na vrhu (demokracija pa je definirana tako, da je ljudstvo svoj suveren in je torej največ moči spodaj).

Seveda se lahko vse skupaj bolj ali manj zakriva, struktura pa ostaja nespremenjena.

Kapitalizem in demokracija sta si tako po svojem bistvu nasprotna, po defoltu naj bi v demokraciji vladalo ljudstvo, medtem ko po defoltu v kapitalizmu vlada lastnik kapitala, ki ima največ - v konflikt prideta natančno v trenutku, ko se začne govoriti o tem, kdo bo vladal tudi nasploh, saj ima kapital svojo od demokracije popolnoma različno logiko. Seveda pa je potrebno poudariti, da demokracije kot take sploh ni, medtem ko se kapitalizem kot tak vsekakor poskuša uveljaviti skozi različne neoliberalne ali anarhokapitalistične ideje.

Gre pa še za eno razliko, kapitalizem ima samo eno vodilo - povečanje dobička, medtem ko ima demokracija ali katerakoli državno-družbena ureditev drugačen cilj, ki je (ali naj bi bil) dobrobit vseh: ta dva cilja pa sta si med seboj v velikem nasprotju, saj kapitalizem povečuje dobiček nekaterih na račun drugih, medtem ko načelo dobrobiti vseh teži k uravnilovki, in torej zmanjšuje dobiček nekaterih, da bi vsi imeli več. Od tu naprej se lahko gremo naštevanje različnih oblik sobivanja kapitalizma in države, vendar pa vedno ostaja dejstvo, da imata različne cilje (zato so kapitalistično bolj uspešne države manj uspešne v svojem temeljnem poslanstvu in obratno).


uživajte!

Bardo_Thodol wrote on 27.09.2005 at 12:05:56:



To je seveda res, vendar pa se s časom igralci na trgu začnejo organizirati tako, da bodo imeli od te kaotičnosti ali svobode trga čim večje dobičke, kar pripelje do povezovanja in popolnega obvladovanja trgov, kjer se cene ne oblikujejo več svobodno, temveč dogovorno z vzpostavljanja različnih mehanizmov (recimo patenti) in kjer imajo najmočnejši tudi največ vpliva. U bistvu sam cilj (čim večji dobički) vodi v hierarhijo.


uživajte!

sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 12:49:40:


Meni je bolj zanimivo vprašanje, ki se tiče dobička, kdo vedno izgubi? Oziroma, kdo vedno izgubi največ?

Ko odgovarjamo na to vprašanje se zares izriše temeljno strukturno neskladje med kapitalizmom in demokracijo.

In seveda ni naključje, da se največji dobički ustvarjajo tam, kjer je demoracije najmanj ali pa je sploh ni: Kitajska pa je tukaj lahko vzorčni primer.



uživajte!