t wrote on 27.09.2005 at 13:02:27:

Po moje pa pojma kot kapitalizem in demokracija nista na nasprotnih polih in ju ne bi smeli medsebojno primerjati na tak način ali celo kot dva izključujoča pojma. (V kapitalistični državi ZDA, se imajo hkrati za najbolj demokratično državo)

Kapitalizem je namreč ekonomski sistem, ki določa način produkcije in lastninjenja in bi ga lahko primerjali kvečjemu s fevdalizmom ali socializmom.

Demokracija pa predstavlja obliko vladavine, ki določa, način odločanja in izbiranja liderjev.
Demokracijo bi zato lažje primerjali z avtokracijo, teokracijo, plutokracijo ipd ..

Bardo_Thodol wrote on 27.09.2005 at 13:26:39:


Seveda sta kapitalizem in demokracija na nasprotnih polih saj imata vsak svojo teorijo vladanja, ki si strukturno nasprotujeta.

Pri čemer pa je res, da demokracija v svoji čisti obliki trenutno ne obstaja ampak je to samo še izbiranje vodij - tu pa smo prišli do stopnje, ko lahko govorimo o vladavini elit (plutokraciji, aristokraciji... ki so popolnoma združljive s kapitalistično vizijo vladanja), saj na oblasti v vseh "demokracijah" lahko vidimo bolj ali manj ene in iste ljudi enega in istega porekla.

Glede na to, kako je vse skupaj trenutno urejeno pa lahko ugotovimo predvsem to, da je vse to govorjenje o demokraciji in demokratičnosti en velik blef.



uživajte!

sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 14:33:30:


Očitno si še vedno blond - ravno to ti razlagam, da sestri Hilton za to, da imata dobiček ne potrebujeta niti informacij, niti motivacije niti znanja pa sta trenutno v primerjavi z nama, zmagovalki (in najbrž ju nikoli ne bova dohitela ali prehitela).

sinjeoka wrote on 27.09.2005 at 14:33:30:



se strinjam!



uživaj!

.. in seveda Paris Hilton je s tem zavarovana pred bankrotom, usodo Kate Moss



oziroma v svetu kapitalizma ni bankrotov ...

Quote:



Je vse tako kot piše.

Drugače je pa cela jeba s temi bilijoni, ki so tudi slovenska beseda in pomenijo natančno milijon milijonov (je res da ni izvorno slovenska, vendar je poslovenjena in jo lahko najdeš tudi v SSKJ).

Bolj zapleteno je pri angeških govorcih, kjer pri angležarjih veliko britanskih (in nemcih) pomeni 1 000 000 000 000 (milijon milijonov), pri američanih pa je to milijarda (ker so posnemali francoske revolucionarje, ki so se nato vrnili k prvotnemu pomenu leta 1948 ).

U bistvu je bilijon za cel svet milijon milijonov, za Američane (in Francoze od revolucije do 1948 leta) pa tisoč miljonov, to je milijarda.



uživajte!

Trg ni noben kapitalistični izum, ki bi ga blo treba  skupaj s kapitalizmom oplaknit  greznico zgodovine.

Trg je treba samo umaknt iz področij, kjer nima kaj za počet. Koncept neoliberlnega fundamentalizma izhaja  iz  avtonomnega posameznika, ki na trgu lahko dobi in proda vse, kritiki tega fundamentalizma pa izhajajo iz posameznika, ki je vpet v skupnost. Tle nimam v mislih tako skupnost kot jo imajo  nekonzervatici (republikanci), ki postvljajo v isto avtonomno pozicijo  neko nacionalno/razredno/interesno skupnost, ki nastopa s pozicije skupinskega egoizma. Trg, ki mu vladata ta v bistvu ista neoliberlno/konzervativna   koncepta, nujno vodi v neravnovsje in kaos, zato je trg lahko mehanizem za uravnovešenje potreb le pod pogojem, da se ga omeji na področja, ki ne načenjajo identitete posameznika, ki je po defoltu vpet v razne oblike skupnosti. Tak trg   lahko oblikuje  samo odprte (netotalitarne) skupnosti na demokratičen način, pri čemer sama ekonomsko/politična (lastninska) oblika organiziranosti sploh ni bistveno  pomebna (kapitalististična/socilaistična, centralizirana/decentralizirana...) oz. je pač  prilagojena  taki stopnji razvoja skupnosti, ki posmezniku najbolje  omogoča identifikacijo. Prepogoj za to pa je seveda notranja in zunanja odprtost skupnosti v smislu temeljenih civilizacijskih pridobitev od svobode misli, gibanja, osebne in socilane varnosti ob hkratni začiti pravice do izražanja  pripadnosti (nacionalni, etničn, jezikovni/kulturni, verski  itd). Na  konceptu globane odprte družbe,  ki jo je soros razvil iz  kritike tržnega fundamentalizma, jest kljub temu, da  ga ni razvil na kritiki lastnine in kapitalizma, še vedno ne najdem takih luknej, da bi mu ne zaupal sploh.  

Sodimo jim po dejanjih, ne po besedah.

"Iskrene" želje in govoričenja o poštenosti in odprtosti so eno, nekaj drugega je pa dejstvo, da kjerkoli že se pojavi, začnejo od tam odtekati velike količine denarja v smeri njegovega bančnega računa ...