Še nekaj vprašanj za prispevek k dialoškosti resnice:

Kako razločit med zamikom zavesti, ko ti  droga razkrije popačenost običajne zavesti in 'bad tripom', ki ti vsako obliko zavesti še dotatno popači?

Kako razločit med  jasnovidnostjo, ki je izzvana  s psihičnim  stresom kot posledico lakote, telesnega trpinčenja,   umskega naprezanja, meditacije ali  ekstaze in halucinacijo kot patološkim stanjem ?

Kako  razločit med razsvetljenjem, ki te osebnsotno sidrira  v  avtentičnem  in obsedenostjo, ki te celostno odrga iz duševnega  sidrišča?

Kako razločit previdnost srednje poti od bojazljivosti,  razumnost od strahopetnosti pred tvegnjem, upoštevnje vseh ozirov od neodločnosti, hedonizem od lenobe in razvajenosti?

Kaj hočem povedat s temi vprašanji? Da se na vsaki  izmed poti srečujemo z istimi dilemami, starnpotmi in bližnjicami. Edino, kar je im je skupno, je to, da se poti, če so res prave in če vodijo k resnici,  med sabo ne izključujejo in da   le v neizključujočem in strpnem dialogu vsak zase lahko  najde  tisto pravo pot, ki je hkrati pot vseh in s tem resnica sama.

titud wrote on 13.09.2005 at 09:53:43:


Saj mislim, da niti ni spornen način, kako priti do Resnice, ker katerokoli pot že ubereš, te sama najde in "trešči po glavi".
Vprašanje pa je, kako si to uspeš razložiti oz. interpretirati. Takrat pa je vse odvisno od tvoje osebne strukture in notranje moči - koliko boš potreboval obrambne mehanizme, da ti izkrivijo pogled na Resnico oz. koliko si sposoben Resnici pogledati v oči.

titud wrote on 13.09.2005 at 09:53:43:

jaz se strinjam s tem.

ko nam Resnica iz svoje volje ponudi sebe in pot do Nje, se mormo za spoznanje tud mi za njo odlocit in po poti do Nje hodt.

nitya nityananam cetanas cetananam

stoychi wrote on 13.09.2005 at 13:17:48:


Stojči, če se ne motim, ravno ti do svoje notranje izpolnjenosti/miru/resnice prihajaš dialoško v stalnem stiku s svojim mojstrom in  somišljeniki. In oponenti.

niti pod razno titud,
tvoja resnica je del tvoje zavesti,
je znotraj tebe in ne izven
do nje lahko prideš samo tako,
da se začneš njaprej soočati sam s sabo,
da začneš odvijati tisto to,
kar si z leti sam pred sabo znotraj sebe
ves čas zavijal v "celofan"

to velja za vsakekga.

Za uvod začni prepoznavati
svoje laži od svojih resnic.
Začni poslušati,
kaj ti tvoj razum govori
in kmalu boš spoznal,
da to nisi tvoj pravi ti.  

stoychi wrote on 13.09.2005 at 14:06:55:


Kaj  da ni  niti pod razno? Da resnica ni dialoška? Oponiram, resnica je dialoška in v tem smislu zunanja! In se hhkrati strinjam, da je   resnica  del moje  notranje zavesti. Torej je obojna, je samo  tista, ki je hkrati   zunanja in notranja.  Razum mi govori, je le tak moj pravi jaz.  

titud wrote on 13.09.2005 at 14:17:13:


Bi rekel, da je prvi pogoj za resnico ta, da si notranje čist. Če imaš v notranjosti vse pošlihtano, potem lahko tudi navzven deluješ pozitivno in z resnico. Tako postane resnica tudi dialoško realizirana.

Večkrat pa tudi zasledimo, da največji lažnivci najbolj pridigajo o resnici. Pri takih ljudeh pa je to možno le v dveh oblikah:
*ali res verjamejo v to, kar govorijo - torej so bolniki
*ali pa svoje laži skušajo prikriti z nakladanjem in z kilometri verzov o resnici, češ kako oni dobro poznajo resnico, celo tako dobro, da jo ponujajo drugim, da hočejo učiti druge, kako naj delujejo, da bodo živeli v resnici.