Vzemi si čas!

Zapri oči,naj se ti zavrti tvoje lastno živlenje pred oči.

Sedaj analiziraj koliko trenutkov v živlenju je bilo dejansko tvojih?

(samo tvojih,to kar si ti želel počet samo ti in nihče drug.)

Quote:



Hmm žal za večino ljudi to velja!


kadar pa se zbudiš in  živiš svoje živlenje pa končaš na grmadi!

Animsay wrote on 11.08.2005 at 12:45:06:



kaj pa tole:

dan ima 24h,od tega odštejemo.

-8h za delo v službi katerga sploh ne radi opravljamo(so izjeme),kol energije v nič.

-3h porabimo za pripravo hrane(nabava in priprava),katero predcem pripravljamo in kupojemo to kar vidimo in poznamo od medijev posredno ali neposredno.

-2h za gledanje Tv

-8h za spanje ostane

-3h ostane.

A potem res živimo svoje živlenje.

Tole sem vzel takole na hiter,da če vse preračunam v leta ufff.

Za razmislek pračunajte svoje letne prihodke in odhodke.

Meni v poprečju vedno pride minus.

Aja, in kako si ti predstavljaš živeti svoje življenje?
In zakaj za božjo voljo ga vendar ne živiš?

picola wrote on 12.08.2005 at 17:34:29:



Pa se začnimo igrice korak po korak!

Moram poudarit,da je našo življenje naše misli.
Katero je ujeto so ujete v tej družbi z pogojenosti te družbe.In ta družba lahko obstaja samo tako dolgo dokler bodo uničevale svobodo človekovih misli in posledično življenja.kajti stem si jih podredi in vsrka vso njihovo energijo-življenje.

Seveda bo odgovor,da pač lahko vsak človek razmišlja o tem čemer koli želi.

Vendar je to utvara in utopija.Večina ljudi je prisiljena razmišljat o enem in istem,kar pa ni težko dokazat.

Razdelimo  miselne trenutke-živlenje večine ljudi v posamezne odseke.

1-Povprečna starostna doba človeka je 80 let.

2-Človek se rodi in dobi materijalno raven svojega bitja.

3- že kot majhen opazuje svet,ki ga bo spoznal.
    Za njegovo obleko hrano dom skrbita njegova starša.
    Vendar se z svojim vedenjem in odnosom  zavedno
    ali nezavedno dajeta svoje misli in odnos do sveta.

4-To traja nekje do 18 leta in ves tačas poizkuša naša    družba vcepiti svoje vzorce. potem mu še ostane še 62 let,katerega predvidoma sam določa in usmerja svoje misli
5- Če odštejemo vsaki dan 8h spanca prespimo 190 000
    ur kar znaša 22 let nepretganega spanja.

6- Ostane 40 let budnosti.V tem času se večinoma ljudi
   ukvarja s priravo hrane(nakup priprava uživanje
    pospravljanje posode)!kater približno znaša 2.5h
   dnevno.Kar znaša 41.200 ali 7 let.

7-Ostane nam 33 let kar porabimo da bi si zagotovili  
  hrano ,obleko  in bivališče te družbe.Kar nujno
  potrebuje v tej družbi Za kar se mora z nečim ukvarjat
  v na ljubo te družbe. Če ne dela izgubi vse zato je
  prisiljen delat 8 h plus dve uri za pot stem da sta dva
  dneva prosta tako imenovane trideset let delovne  
  dobe znaša 10 let nepretrganega dela.
  opravljati eno od funkcij družbenega kolesja

8- Ostane 23 let.od tega presedimo 3h pred malimi
   ekrani kar pomeni 8 let nepretganega sedenja pred
   zasloni!
9- 15 let ostane.Vendar so naše misli interne in ne
    morejo preklaplat  iz nečesa na nekaj drugega,na
    kar še dolgo rzčlenjujejo podatke.

In kadar se znajdemo v okovih današnje družbe odnosih.se dejansko  zapremo sami vase se izgubi dejanska svoboda,postane odvisna in vključimo mehanizem samo uničenja.

Pa še to naše misli so 90% vsak dan iste.Hodimo po isti poti v službo,v iste  trgovine...)

Dovolj za razmislek.

Svobodnjak wrote on 17.08.2005 at 10:51:01:

..trudim se spreminjat utečene stvari, izbiram druge poti, začenjam na drugih koncih,
- ne jem kosila vedno za istim stolom ...

Zanima me novo in neznano, veliko zavijam dol z znanih cest,
na stranske, ozke, zavite in nepoznane potke...

..včasih hodim skozi pragozd, tam skozi kjer že dolgo časa ni nihče nič urejal, nič pospravljal, odvažal, in vidim,
da je/bo še veliko dela...

To je v redu, da gremo kdaj tudi po kakšni drugi poti v službo ali da pojemo kosilo še za kakšno drugo mizo, vendar s takim početjem svojega mišljenja še ne spremenimo, prej obratno, ga ohranjamo, saj nam je med premikanjem kao edina fiksna in oporna točka.

Mišljenje je mogoče spreminjati takrat, ko se fizično nikamor ne premikaš.
Največja sprememba, ki jo je menda doživel Buda, se mu ni zgodila takrat, ko je lutal naokoli, ampak takrat, ko je miroval in nepremično sedel pod drevesom.

S klatenjem po svetu spreminjaš kvečjemu svet, sebe pa najbolj spremeniš takrat, kadar si v "nepremičnem" stanju.
Največja sprememba se ti pa itak zgodi takrat, ko ležiš nepremično na parah   8)

ni zadnje