Berem in tule je citat iz ene knjige, ki me je prevzel, da sem zastala in ga prav moram nekam napisati.

Intro: Ženska hoče moškemu povedati o znanki - ljubiteljici živali, ki ima zavetišče za živali.

Citat: "Oprosti, punčka, ampak ta tema me res ne pritegne. Občudovanja vredno je, kar počneš, kar ona počne, ampak meni se zdijo ljudje, ki se ukvarjajo s pravicami živali, kot nekateri kristjani. Vsi so tako dobrovoljni in dobronamerni, da te čez nekaj časa prime, da bi šel in posiljeval in ropal. Ali brcnil mačko."



No, tako sem tole prebrala in si mislila....yes, še nekdo čuti podobno, kot včasih jaz. (morda je potrebno povedati, da se ti občutki ne nanašajo eksplicitno na temo - torej skrb za živali, krščanstvo; pač pa na odnos)
Kaj so to za eni destruktivni impulzi? Jih kdaj občutite?

Zanimivi impulzi - ponavadi so del sistema, kjer se dogajajo prevelike nekonsistentnosti. Zato so po moje kar neizogibni  del vseh posameznih nekonsistentnih sistemov.





uživajte!

DON'T JUDGE YOURSELF FOR JUDGING

The tricky thing about judgment is that it is sticky. If you judge anyone about anything, you will manifest that same quality in yourself or in your life.

....

Yes, that’s right. We become exactly like our parents in all those ways we hated, and we will continue to be that way until we get out of denial about it and forgive them and ourselves.

Judgment is our only problem, the cause of our experience of separation. If we gave up judging, we would go straight to enlightenment.

We have guilt and self judgment that first started back when we separated from God and assumed that that must have hurt Him. Terrified that God will punish us, we sweep the guilt under the carpet through the use of denial and projection. But we can learn from our judgments on others if we can stop and recognize that they are the projections of our own negative beliefs about ourselves. If we weren’t judging others, how else could we recognize our projected self concepts, own them back and heal them?

Many times, when people are first learning about the concept of projection, they are willing to own back their projections, but then get stuck with guilt because they make themselves the bad guy. The ego is perfectly willing to shift the guilt back to you, as long as someone is still seen to be guilty.

It is that third step, the one that comes after recognizing a projection and owning it, that is a little more challenging, because to do it you must step out of the paradigm of guilt. You must be willing to turn that feeling of guilt over to the Holy Spirit (or whatever name you have for the aspect of God or Higher Self that reaches here into this world) to let it be taken away from you. If you can feel the guilt and offer it up, it will be taken and you will be freed of that self concept. You will also be helping those whom you have been projecting upon.

So don’t judge yourself for judging – just catch yourself, own it and turn it over. The movie that you see played out as your life can then become a fascinating revelation of the interesting beliefs you have about yourself that you are willing to be wrong about. When that movie has played out, and you see only innocence on every face you see, you will be free.


Lency Spezzano

Itak, da obsojamo tisto, kar čutimo, da se nam vsiljuje, da je nasilno do nas (ker smo pogosto brez obramb do določenih vplivov, saj se niso uspele izgraditi v toku razvoja psihičnega aparata).
Torej, lahko obsojam starše - še toliko bolj silovito, če sem njihove vsebine že ponotranjila, pa čeprav mimo moje zavestne volje - in posredno je to obsojanje sebe. Le da se je lažje boriti proti zunanjemu sovražniku.
Lahko obsojam družbo in njene pojave, ki jih smatram za neumne, nasilne - še posebej jih obsojam, če se čutim pred njimi ranljiva v smislu, da ne morem zaustaviti, da ne bi tudi mene nekako okvarili, se me dotaknili ali mi pustili posledice.

Meni se zdi, da je Devi fajn opisala dve možni varianti - ena je morda res ta, da v kom začutimo zlaganost in nas moti (ker tudi pri sebi ne prenesemo, da bi bili zlagani, pa nas včasih kak impulz sili v to) ali pa gre za čisto naš problem, našo potlačeno agresivnost, ki je nismo izrazili ob pravem času na pravem kraju, pa se je sedaj skozi transfer obudila v odnosu do določenih sedanjih situacij.

V bistvu zmeraj obsojamo impulze, ki jih naš notranji moralni cenzor ne prenese. In če recimo obsojam morilca, to ne pomeni, da sem tudi jaz morilka. Pomeni pa, da bi se moj notranji moralni cenzor spravil tudi na moje tovrstne vzgibe, če bi se kdaj pojavili. Zdaj bi skoraj zapisala, da ima tisti, ki obsoja več vesti. Pa ni nujno tako. Lahko le obsoja, ker tako lažje psihično preživi zaradi morebitne lastne šibkosti. Lahko pa ima res več vesti.

te impulzi mogoce izvirajo iz preteklih izkusenj,
.. nekdo je recimo verjel in zaupal takim z masko,
nato pa so bili nekako prizadeti, ko so uvideli masko,

in zaradi prizadetosti hocejo nazaj prizadeti vse take, ki to pocnejo..obsojajo tako dejanje, saj prizadene ljudi..

lahko se tudi "izgovarjas" da bi s tem njemu "pomagal" sneti masko. a vendar to ni "pravi" nacin

odpuscanje, razumevanje, sprejemanje..(preteklega dogodka) s tem se spremeni odnos do takih z masko, vedoc, da jo imajo in da jo nosijo zard sebe, ne zard drugih.. da imajo oni stisko in ne ti.. da oni ne zivijo resnicno zivljenje in ne ti..

kukr sm js opazu je recept, da jih ne jemles prevec resno, oz. saj jih tudi ne bi mogel jemat resno, ce opazis da je vse za masko.. napako bi delal ce bi kljub maski se delal da misli resno. potem se zacne lazni odnos..

Ti impulzi so normalni in se prikazujejo v različnih oblikah, odvisno od posameznika. Če smo pred pojavom tega delali nekaj kar ni v skladu z ljubeznijo, nam bo to podzavest prikazala. Čas je seveda tu relativen.Zakaj? zaradi intuicije se lahko pred napačnim dejanjem to jasno začuti že prej preden naredimo napako.

Jaz bi vsakemu, ki se mu to dogaja pogosto ali manj pogosto predlagala, da najde nekaj kar ga zelo umiri in koncentrira misli v dobro glasbo, ples, risanje, pisanje ali kakšen šport, ki ga sporšča in čisti misli.

To se dogaja večini, endar eni tega sploh ne zaznajo, ker preveč manifestirajo izven sebe. tukaj ste ljudje zelo drugačni.