(nadaljevanje)
Quote:“Po domače rečeno, puščavnik ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti za svoje odločitve in njihove posledice.”
“Zato se je "v preblisku" odločil za bulshiting - za blebetanje brez vsakega pomena, vendar pa je še veeno lagal (pri pravem bullshitingu ne bi vedel, kaj je resničen odgovor), saj ni povedal tistega pravega odgovora, za katerega je vedel - ni govoril tistega, kar bi bila resnica (in to je v danem primeru: "Srna je v grmu za mojim hrbtom."). Lahko a bi tudi molčal ali preprosto povedal, da mu srne ne bo izdal.”
“Ni prevzel odgovornosti za to, da bo vedno govoril [b]resnico, zato je moral nadaljevati z lažjo - to je s tem, da zavestno ni odgovoril na vprašanje z resničnim stavkom temveč se je odgovoru (in govorjenju resnice) izognil z odgovorm, ki ni bil odgovor na lovčevo vprašanje.”
“Poleg tega sta še mu vedno ostali dve izbiri, da ne odgovori na vprašanje in je tiho, ali da lovcu pove, da z odgovorom na vprašanje noče ogrožati srne.”
Če bi prevzel popolno odgovornost za svojo izbiro, da bo govoril samo resnico, bi moral izbrati eno od zgornjih [b]dveh izbir in se seveda potem tudi soočiti s posledicami te izbire.
(Če na vprašanje: "kje je srna?"
Odgovoriš: »O, lovec, kdor vidi, ne more govoriti, kdor govori, ne more videti.«
To vsekakor ni pravi odgovor na vprašanje - tudi če ne bi vedel pravega odgovora - če pa veš pravi odgovor na to vprašanje, potem je vsak drugi odgovor, ki zavestno prikriva resnico, laž.)
Zanimivo je predvsem to, da se je starec v bistvu vseeno odločil za laž (ob vsaj dveh zelo verodostojnih možnostih, kjer ne bi prekršil nobenega od svojih načel, čeprav mogoče sam ne bi prišel tako ugodno skozi), čeprav jo je zelo uspešno prikril s sranjem, tako uspešno, da je še boga nategnil. (zato je še toliko bolj zanimiva sporočilnost celotne zgodbice in celotnega konteksta, znotraj katerega sta tako zgobica kot tudi tekst)
Če sledimo tekstu, je puščavnik sledil Bogu v sebi, iz njega pa se je na koncu usul kupček sranja, za katerega je bil prepričan, da je Resnica, s katero je najbolj lagal preko Boga v sebi Bogu pred njim in vsi so bili na koncu zelo zadovoljni in srečni. Nauk zgodbe: [b]ko narediš lep kupček so vsi srečni (in tako je našel tudi stik z otrokom v njemu).
Ravno v tem se motiš - puščavnik je lagal, saj namerno ni podal resničnega odgovora.
Kar se zaščite življenja tiče, bi jo lahko izvajal drugače. Na primer z molkom. Na formalno dejstveni ravni je puščavnik lagal.
Predstavljaj si tega puščavnika (v celotni njegovi situaciji) na sodišču, kjer najprej priseže, da bo govoril resnico, potem pa seka takšne neumnosti. Tam je dečko takoj spoznan za krivega.
Naš puščavnik je po božji milosti samo upošteval eno od zlatih bleferskih zapovedi.
Never lie, if you can bullshit the way through!
Glede na to, da se je tega njegovega uspeha veselil celo bog, mu vsekakor ne bi smeli zameriti. (lahko pa se zabavamo nad celotno situacijo)
Vendar pa je vseeno prekšil svojo lastno zavezo, da bo vedno govoril resnico.
Tako kot bi bila še večja resnica tudi, če bi lovcu odgovoril 1+1=2
Problem je v tem, da puščavnik ni pravilno odgovarjal na vprašanje - ni povedal resničnega odgovora, za katerega je vedel.
Gre za dejstvo, da je srna v grmu in za dejstvo, da puščavnik ve, kje je srna. Gre za vprašanje o tem dejstvu in za odgovor, ki ne odgovarja na vprašanje o tem dejstvu. Puščavnik torej s tem, da govori resnico o nečem drugem v danem kontekstu laže, saj njegov odgovor ne ustreza dejstvu po katerem je vprašan.
To sploh ni pomembno, saj je puščavnikov odgovor enako nepravilen, kot če srne sploh nikoli ne bi bilo.
In laž je še vedno prisotna, saj bi v danem primeru puščavnik še vedno mislil, da je srna v grmu in tako še vedno namerno poskušal zavajati lovca (čeprav bi se lahko izkazalo, da se je puščavnik motil, ko je mislil, da je srna še vedno v gmu).
Seveda pa sama situacija sploh ne bi bila tako zelo problematična, če se puščavnik ne bi zavezal temu, da bo govoril samo resnico, saj resničen v danem kontekstu ta odgovor pač ne more biti.
Mogoče je bil puščavnik res resničen in notranje konsistenten, ni pa bil resničen odgovor, s katerim je odgovarjal lovcu, saj ni odgovarjal lovcu na konkretno vprašanje znotraj konkretne situacije, temveč je blebetal mimo vprašanja, na katerega pa je vedel tudi pravilen in resničen odgovor in če bi se to dogajalo na sodišču bi bil puščavnik zagotovo obsojen laganja pod prisego.
Tu ne gre za neko hipotetično situacijo, temveč za konkretno, kjer je puščavnik vedel za resnični in pravilni odgovor na vprašanje pa se je odločil za drugačen (za katerega bi se težko strinjali, da je resničen, vsekakor pa se lahko strinjamo, da ne odgovarja na vprašanje). Zame je to laž, saj se je s svojim odgovorom, izmaknil resničnemu odgovoru, katerega je poznal.
(me resnično zanima, kaj bi mu naredila sodnica sinjeoka, če bi puščavnik tako odgovarjal na njenem sodišču)
Vsaka posamezna izjava ali izrečen stavek je resničen znotraj svojega konteksta, v katerem je bil izrečen. Zato puščavnikov odgovor ni resničen (čeprav je mogoče resničen kot neka njegova osebna resnica, ali mogoče kot stavek neke teorije).
Glede na to, da je puščavnik vedel za pravilni in resnični odgovor pa je njegov odgovor tudi zavajanje in laž.
Seveda je lagal s pomočjo boga v njemu, mu je uspelo celo nategniti boga izven njega. U bistvu mu je uspelo to, da je lagal tudi samemu sebi.
Ravno to ti govorim: puščavnik ni govoril resnice. Njegov stavek ni bil resničen, saj ni imel nobene veze s konkretno situacijo. Poleg tega, da je vedel za pravi odgovor, je odgovoril z neresničnim stavkom. Glede na to, da je sam pri sebi premleval, kaj naj odgovori, je njegov stavek popolna laž (saj je videl in je govoril) - torej je zavajal z neresničnim stavkom: lagal. Da bi bil njegov izrečeni stavek "O, lovec, kdor vidi, ne more govoriti, kdor govori, ne more videti." resničen, bi moral biti tiho (ker je videl srno), ker pa je govoril in videl srno se je u bistvu v istem stavku "zmotil" kar dvakrat)
In seveda sem tudi večkrat poudaril, da je puščavnik poleg svojega zavajanja in laganja imel tudi druge možnosti: da je tiho, ali pa da pove, zakaj ne bo odgovarjal na vprašanje ali pa da pove, kaj si misli o tem spraševanju; vendar se je zavestno odločil za zavajanje in za laž.
Če t druge obsoja, da trgajo iz konteksta pa je tu zgoraj moč razbrati zelo veliko “koncentracijo t.i. konteksta”. t je tolikokrat ponovil eno in isto, npr. da je puščavnik lagal, da puščavnik ni govoril resnice, da je puščavnik zavajal, da je puščavnik imel druge možnosti, da je odgovoril z neresničnim stavkom, da je njegov stavek popolna laž, da njegov odgovor ne ustreza dejstvu, ...itd. (glej zgoraj) da se sploh ni imel časa vprašati,
KAJ JE BIL RESNIČNI POMEN PUŠČAVNIKOVIH BESED.Kot lajna je t ponavljal eno in isto, ne da bi razumel puščavnikove besede. t je navedel kopico bolj ali manj enakih trditev v različnih variacijah NE DA BI SE ENKRAT SAMKRAT VPRAŠAL, KAJ SPLOH POMENIJO PUŠČAVNIKOVE BESEDE. t se je odločil za LINČ, to je izgleda v njegovem karakterju.
Puščavnikove besede je t a priori proglasil za laganje, blebetanje in zavajanje ...:
Puščavnik:
“O, lovec, kdor vidi, ne more govoriti, kdor govori, ne more videti.«
Kaj vse lahko to pomeni, (kar t-ju ne bo všeč seveda):
Jaz vidim pa ti morem govoriti (ker bi drugače srna umrla), ti pa govoriš (sprašuješ) ker ne moreš videti srne.
Jaz vidim pa ti morem povedati (ker bi drugače srna umrla), ti pa govoriš (sprašuješ) ker ne moreš videti srne.
Jaz vidim pa ti nočem povedati (ker bi drugače srna umrla), ti pa govoriš (sprašuješ) ker ne moreš videti srne.
Kdor ve ne sme povedati (ker bi drugače srna umrla), tistemu, ki sprašuje za srno (in bi jo hotel ubiti)
Op. Vse to zgoraj v KONTEKSTU varovanja življenja srne.
Stavek ima lahko tudi bolj duhoven pomen na kar sem napeljeval s svojim postom o neuspešnem iskanju popolnosti v materialnem. Torej o tem, da Resnica ne biva zunaj nas ampak v nas: Tu ima Resnica univerzalen pomen za človeka pa je to lahko samo stanje popolnosti (meditativne zamaknjenosti, kjer so človekovi čuti “odklopljeni” od okolja (materialnega”), ker se samo v takem stanju človek lahko sooči tistim kar je očem skrito, ušesom neslišno, občutkom nečutno, okusu neznano in mislim nedoumljivo. V tem primeru velja, bi rekel Stojči, človek, na katerega sem se takoj spomnil in katerega ste tako “uspešno” nagnali s foruma in je o teh zadevah največ vedel, od vseh na tem forumu. O tem sem prepričan po tem kar je pisal.. On očitno pač ni uporabljal trave in ostalega šita, ki zopet navezuje človeka na materialno, vzbuja dražljaj, (ki ga je v bistvu potrebno eliminirati), kar za posledico povzroča duševno praznino (kot vsi zunanji dražljaji) in posledično potrebo po višji dozi tega dražljaja.
Ko vidim resnico ne morem govoriti, ker če bi začel govoriti bi resnica izginila.
Samo Stojči bi verjetno rekel drugače:
Ko vidim svetlobo ne morem govoriti, ker če bi začel govoriti bi svetloba izginila.
(potrebna je pozornost na znotraj, ki bi jo govorenje zmotilo).
Kdor najde Resnico v sebi ne more lagati, ker ko bi začel z laganjem bi Resnica izginila:
Torej:
“Kdor vidi, ne more govoriti, kdor govori, ne more videti.«
(Spet razlika med duhovnim in materialnim). Kako je rekel Kabir, znani indijski pesnik in popolni učitelj. Ena njegova pesem pravi približno takole:
Ne hodi v cvetlične vrtove, prijatelj moj!
Ne hodi tja,
v tebi je vrt cvetja.
Odpočij se na tisočih listih lotosovega cvetja
in od tam opazuj Neskončno Lepoto.
Prve dve vrstici opozarjajo da v zunanjem svetu ni tistega kar si človek resnično želi (končno smo ljudje duhovna bitja, in tudi vsa živa bitja seveda). Predzadnja vrstica namiguje na samo tehniko in zadnja na notranjo zamaknjenost. Skratka poziv: “Resnica je v tebi”
Home
Pages: 
(Read 102747 times)
