Lilith wrote on 30.03.2005 at 17:40:20:


Če  že rabm nekoga za zaščito pred samim sabo, pol se mi zdi bolj zdravo  imet vse oziroma čim več ljudi na odprti sceni kot pa zaupat lastni selekciji, ker sem se v nezaupanju pred samim sabo itak zateko na odrto sceno.  

Dejansko so mi v izziv vsi konflikt, ki jih uspem zaznat na forumu ne glede na to, ali jih izzovem sam ali pa se v njih počutim izzvanega. V izziv zato,   ker pri njihovem razreševanju ne morem izhajat iz prevlade moči, iz katere  izhajam pri ustvrajnaju in reševanju konflitov   v firmi in ne  iz pozicije prevlade ljubezni, iz katere izhajam pri ustvrjanju in reševanju konfliktov  v moji družini.

Mae wrote on 31.03.2005 at 08:44:36:


Jest bi skor rajš vidu, da bi  moje pisarije pr teb izzvale kako polemično pripombo,  če že ne  kar konflikt, čeprav po drugi strani tud jest pr teb moram prav na silo izbrskat karkoli, s čimer se ne bi strinjlal. Ti maš vsaj lepo navado,  da napišeš, če se s čim strinjaš, men pa gredo tovrstne pohvale bolj slabo iz ust in izpod prstov tako na forumu kot v firmi in v familiji.    

t wrote on 31.03.2005 at 12:03:27:


t, za tole ti moram pojasnit kontekst branja Benjamina

misel, ki sem jo navedla, sem prebrala v knjigi njegovih esejev, z naslovom HAŠIŠ

kot že naslov pove, se je tip zadeval, in to ne samo s hašišem ampak tudi z meskalinom, pa še nekim zvarkom, ki so ga mešal v eksperimentalne namene in so ga poimenovali "crock", kaj točno je ta zadeva vsebovala se ne ve

skratka s prijatelji je eksperimentiral in izkušnje je nato popisal, včasih kakšno misel tudi sproti, ali je njegovo vedeje in izjave popisal trezni opazovalec, kakšen prijatelj iz njegovega kroga

tako, da ta misel ne prihaja iz kakšne njegove  stroge znanstvene razprave

zame je luciden preblisk

zakaj

seveda je želja po čaranju, kolikor jo ima otrok realno,  (pa to ne pomeni, da menim, da jo ima vsak otrok) , želja po spreminjanju "okolja", oziroma želja po magičnem, nečem kar je težko pravzaprav opredeliti, kaj vem, kot nekem preseganju, po nadnaravni moči

in jaz sem empirično opazila, da jo ima marsikateri otrok

po drugi strani misel lahko razumem kot metaforo, kot nekaj, kar se ne nanaša na empirične otroke, toda postavlja odnos starši/otrok v nek drug kontekst, ga pokaže v eni drugačni luči, (ne vem, morda skozi imaginarno? )

predvsem v smislu neke človeške želje po tej (imaginarni?) magični moči (morda res prehude besede, včasih se mi zdijo besede zelo slab pripomoček, kako naj bi neko stvar opisala, vendar naj ta opis ostane, je pa zasilen, mogoče bom našla še kakšno drugo besedo za opis tega)

..... sem šla še enkrat iskat tisto mesto, ki me je tako fasciniralo v knjigi, pravzaprav sem šla preverit, če je res govoril o frustraciji in zadaj sem imela en tak nelagoden občutek, da je tista beseda "frustracija" del moje interpratacije  

no, ta Benjaminova izjava je iz poskusa z meskalinom, Benjamina opazuje Fritz Frankel

gre pa takole tisti del: "...Govori o nevzgojenosti. Poskuša psihološko izpeljati  pojem nevzgojenosti, označi ga kot "meglen svet afektov" in želi s tem povedati, da se v zgodnejšem obdobju življenja afekti med seboj še ne razločujejo zelo ostro, in da tisto, kar kasneje označujemo kot ambivalentnost, v tistem obdobju še predstavlja pravilo. govori tudi o modrosti nevzgojenosti, rad bi se istemu pojavu približal z razlago. Pravi razlog nevzgojenosti naj bi bila otrokova jeza nad tem, da ne zna čarati. Prva otrokova izkušnja s svetom da ni premoč odraslih, ampak spoznanje, da ne zna čarati." (str. 116)

in sedaj mi je prav zanimivo opazovati potek mojega "sklepanja" in zakaj sem se v tem kontekstu spomnila na to izjavo (valda kar iz glave)

afekti - ambivalentnost - (konflikt)

jeza - (frustracija) - da otrok ne zna čarati

pojem "nevzgojenost" sem iz uma izpustila, al sem ga celo potlačila ... verjetno zato, ker niti ni jasno kaj naj bi ta nevzgojenost pomenila, sem skratka očitno zavila po "pragmatični" poti in zadevo izpeljala s frustracijo  8)

kakor koli že ...

zanimivo tudi to, tvoj pogled na čaranje kot odgovor na vsiljene ideale s strani staršev  
imaš point  

zdej vsaj vem zakaj me je moj otrok ene dva meseca vztrajno hotel v žabo začarat  

urnik kulture

fakat

pa še nekaj bi na to dodala

kako jaz pravzaprav dojemam, da se vpliv kulture že začne od zarodka takorekoč, pa tudi narave, da ne bo pomote ... in tam se že odvija en scenarij, ki ni tako idealen kot ga mnogi idealno vidijo (nerojen otrok v raju)

otrok v maternici nekje zadnja dva meseca tudi sliši in se opazno odziva na glasbo, ritem,  na hrup (men se je skoraj zgodil prezgodnji porod zaradi neznosnega hrupa, ki so ga povzročali stroji, ko so menjali okna)

skratka vpliv okolja kompleksna zadeva ... od idealov naprej ....

Mene pa zanima, kako bi ljudje, ki ne marajo in posledično ne upoštevajo omejitev, reagirali, ko bi nekdo v njihove meje posegel.

Jaz nič ne odpravljam, bp. Zanima me, kako funkcionirajo ljudje, pri katerih sta prisotna OBA navedena pogoja v situaciji, ko bi se po mojem mnenju naj zavedli lastne dvojnosti ali če hočeš dvoličnosti (to velja za primer, ko bi se tujim vdorom v lastne meje upirali).