titud wrote on 29.03.2005 at 21:42:31:


ok, prej sem napisal "za konflikt sta potrebna dva" in sem se v naslednji sapi spomnil, da gre v orignialu "za prepir sta potrebna dva" iz česar sem potem razčistil: če je prepir, je nastal zaradi konflikta. če obstaja konflikt, pa ni nujno, da bo nastal tudi prepir

komunikacija v razmerju nam seveda omogoča, da konflikte rešujemo, ampak po možnosti brez prepira in če je sreča z medsebojnim razumevanjem

konflikt načeloma pomeni nasprotje interesov. a pomeni točno to al pa moram mal svoj slovarček updejtat?

zdej, če so tvoji interesi nasprotni mojim in nimava nekakšnega razmerja, v katerem bi potem trpel posledice nerazrešenega konflikta in če mi debata nikakor ni zanimiva, sorry, se mi ne da dve ure nabijat z glavo v zid, zato, da bom nekoga nekaj prepričal...maybe it is just selfish me to, da ne bom na vsak način poskušal nekoga nekaj prepričat, pa seveda še ne pomen, da ne bom poskušal razumet njegovega stališča...

titud wrote on 29.03.2005 at 20:36:03:

S tem kar pišeš se sicer strinjam, nisem pa prepričan, ali drži prav v vseh primerih, ali gre morda bolj za razvojno stopnjo. Nekateri interesi se ne vzpostavljajo v razmerju s konkretnim drugim in zato ne morejo vplivat na individuacijo, že sam obstoj drugega, kot objekta, brez subjektivnih potez, zadošča za zaznavanje konflikta interesov.
Morda gre za spremembo, ko individuacijo adolescence zamenja politika zrelosti. (Kar morda celo pojasni, zakaj večina pravih prijateljev izvira iz (včasih podaljšane) mladosti.)
Kar pa tudi pomeni, da ukinitev dialoga ne vpliva na individualnost, ampak pomeni samo spremembo načina, skozi katerega se pokaže konflikt. Osebno zamero in sovraštvo tukaj zamenja brezosebna totalnost, značilna za vojske, države, korporacije in podobne institucije.
Predmet konflikta v tem primeru postane lahko že samo tvoj obstoj, ali pa v najboljšem primeru njegova forma in ne kakšno dejanje in kjer razrešitev zato ni mogoča drugače kot s totalno ali pa vsaj simbolno podreditvijo ali izničenjem.
Proti tej totalnosti se je mogoče borit samo z obrazi in konkretnim trpljenjem in izkušnjami in pomočjo vseh tistih, ki se jih to še dotakne. Žal je v ta namen danes najpogostejše uporabljeno sredstvo teror nad naključnimi žrtvami.

Ukinitev dialoga je v vsakem primeru nevarna. Tudi ko doma prepire zamenja molk, je to huje, kot razbiti krožniki.

(samo razmišljam na glas)

bp

siaj wrote on 29.03.2005 at 22:42:21:

jest temu, čemur ti praviš konflikt, rečem prepir.

konflikt pa je zame tisto, zaradi česar pride do prepira.
če že ni kakšnega konkretnega nasprotovanja, in se prepir razvije iz navidez omembe nevredne malenkosti, pa gre za trajen  konflikt in boj za premoč in prevlado, ki se ga prepirljivca morda sploh ne zavedata.

bp

Quote:


zame je konflkt možen že v osebi sami, in glede na to mislim, da je takrat človek "out of control", oziroma bi bilo bolje, če bi kar po domače povedala, da je izven ravnotežja (za kar bi morala uporabit eno drugo angleško besedo   )

oba, prepir in konflikt pa definitivno nista, po moje, racionalna zadeva, ampak sta čustvene narave

Siaj, tud jest bi težko pristal ne definicijo konflikta kot odsotnosti racionalne presoje in vladavino čustev.

Ni prva vrlina  racia, da bi se izogibal konfliktnim situacijam, tako kot  ni največja hiba čustev, da se vanje zapletajo. Jest mam clo izkušnjo, da se folk z vso čustveno energijo  zapleta v konflikte prav načrtno oz. racionalno, ker ve, da jim  bo prav vložena  čustvena energija prinesla  več šans za zanje pozitiven izid   konflita. In obratno, racionalen folk se konfliktu izogiba, ker brez vložka lastne čustvene enrgije v konflikt nima nobenih šans za pozitiven izid. Racionalen človek se  je  torej v konflkit primoran  anagžarit čustveno in čustven človek bo konflikt izbral racionalno obliko razmerja.  V tem smislu se drug od drugega lahko skoz ustvarjeni  konflikt veliko naučimo, predvsem  tega, da konflikt vzpostavlja potrebo po lastni celovitosti in ko je ta vzpostavljena, se izgubi tud potreba po izogibanju ali  ustvrajanju konflikta.   To je tud edini možen pozitiven izid konklikta  neglede na to, ali se ta tretira kot   zmaga ali poraz.

siaj wrote on 30.03.2005 at 09:45:13:


Življenje je, če je polno, tud polno paradoksov, ki jih racionalno ni mogoče razrešit. Če racionalno sprejmeš nezmožnost razrešitve in si življenjskih parodokov zato ne dopuščaš, se jih izogibaš ali pa se zanje ne meniš,   ne živiš polnega življenja. Če pa nasprotno polnost življenja vidiš samo v zagananjanju v  nerazrešljive paradokse, živiš enako prazno življenje na enem čustveno pač bolj razburljivem nivoju.  Tretja možnost nesposbnosti polenga sprejemanja lajfa kot paradoksa pa je shizma, s  katero se z razcepljenostjo razrešuje potlačena notranja konfliktnost.


Quote:


Četrte možnosti ne poznam, mi je mistična in skrivnostna, a jo iščem, ker  slutim tako  racionalno kot čustveno,  da obstaja.

ixtlan wrote on 30.03.2005 at 11:47:41:


Glede bežnejših in trajnejših razmerij  tukajle na formu in  njihove konkretnosti... kaj pa vem... jest ne bi podcenjeval teh razmerij niti v smislu bežnosti niti nekonkretnosti. V bistvu opažam, da ko sem razmerju z enim sem hkrat v razmerju z vsemi, če sem v konfliktu z  enim mi ne lavfa razmerje z drugim in drugimi, tud če skor nobenga ne poznam konkretno.  V tem smislu vse sogovornike jemljem kot enega in  enega kot vse, ker formu ma eno čarobno lastnost, da je vse na vpogled, da so razmerja eksplicitna, da se čut povezanost vsega z vsem in vsakogar z vsakim, da se vse nerazčiščeno z enim vrača prek drugega...

Tko da mnenje ni namenjeno le sogovorniku, tko da čas in energija ne gresta v nič tud če sogovornika ne najdeta skupnega jezika.

Tko da ja, zdi se mi vredno z vsakim   zapletat v konflikte in jih hkrat  razrešeavat, ker če se mi to ne bi zdelo vredno z vsakim posamezno, bi to pomenilo, da  mi ne bi blo  vredno vse skupaj nč kaj dost sploh. Glede na to, da mi že tretje leto forumski pogovori jemljeo precje časa in energije,  imam v tem smilsu s tem okoljem  kar intenzivno razmerje, to se prav tud z večino konkretnega  folka, ki to okolje vzpostavlja, torej tud s tabo.  

Tko da sitaucije tle gor si torej niti niso tolk različne in ja,  konflikte,  ki jih sam  ustvarim ali pa jih tko al drugač občutim kot del svojega razmerja do vseh ostalih  se mi zdi vredno vsaj poskušat  razreševat.      

Lilith wrote on 30.03.2005 at 16:20:20:

Kaj pa vem, jest teh kanalov skor ne uprabljam, ker  bi jih zihr zlorabu za  ustvarjanje interesnih  zavezništev. Ne rabm take tajne diplomacije, ker na forumu ne sledim nobenim drugim  osebnim interesom kot tistim, ki jih je mogoče vzpostavljat in dosegat  skoz javno debato. Javnost izrečenga mi je tle gor sredstvo in cilj, tko kot se v tud  intimnejših  okoljih trudim, da ostane v razmerjiu do konkretnega drugeag  čim manj neizrečenega ne glede na konfliktost, ki jo  s tem ustvarjam in ki mi ga  ustvari drugi.