Lilith wrote on 22.03.2005 at 10:05:06:



Če vidimo pri gapetu negativne učinke trave, kaj - negativne učinke česa - potem vidimo pri tistih, ki ne pohate?

(fak u Hitler pa pri gapetu ne pride v poštev, saj je takoj priznal svojo zmoto in se podredil racionalnemu diskurzu - še opravičil se je: "živel Tito")


uživaj!

t wrote on 22.03.2005 at 11:02:24:


Klinc pa tako "opravičilo", ki v svojem jedru skriva obtožbo, da drugi!! niso prej spregledali njegove zmote.
A je treba še tebi kaj vulgarnega povedat?

vztrajam pri vprašanju:

sinjeoka wrote on 22.03.2005 at 09:19:42:


ki je bil ob našem heterogenem racionalnem diskurzu spregledan

t wrote on 22.03.2005 at 12:54:44:


užaljeno dete  

med vse (100%) in nič (0%) obstaja še vsaj 99 možnosti ...

aja saj res svoboda je absolutna vse ali nič  8)

no ja vsaj zame sta nesprejemljivi obe možnosti, tako vse kakor tudi nič ...

...še malo špinače bo treba pojest, potem bo mogoče kdo začel ozaveščati tudi koncept zmernosti

sinjeoka wrote on 22.03.2005 at 12:34:26:



Po mojem popolnoma racionalnem diskurskuzu je ta (ali katerikoli drug) denar že zaslužen. Kroži v  sistemu na način, ki prepostavlja, da drugi vedo boljš, kako ga pognat v kroženje,  kakor bi to vedu jest. Ta predpostvka se  v odraža v demokratičnih ureditvah, ki se v končni fazi kljub deklerativni enakosti državljanov zvedejo na  načelo kolkr maš, tolk veljaš.  

Dokler induvidualizem kot največja vrednota razvetlljenstva ne odrazi v brezpogojnem priznavanju induvidua kot ekonomsko samostojnega/neodvisnega   subjekta, ki po lastni volji vzpostavlja ekonomske in druge  vezi z drugimi, bomo z eno nogo še vedno v arhaičnih oblikah skupnosti.

Jeba je v tem, da je tak racionalni diskurz mogoče vzpostavit samo globalno, ker drgač ne bo mogoče ustavit pritiska  tistih, ki zavesti o lastni induvidulanosti iz različnih  razlogov nimajo razvite  na takšni ravni, da bi  te samoumevne ekonomske kategorije ne zlorabl za obliko induvidualnega ali skupinskega egizma.

Ni jeba eaglitarizma na ravni zadovoljevnja  osnovnih potreb v tem,  da nismo dovolj bogati, da bi jih  lahko brezpogojno drug drugmu omogočli, jeba je v tem, da ta egalitarizem ne znamo razumet drugač kot skoz egoizem, ki nima z razvestljen(sk)im induvidualizmom nobene zveze.

titud wrote on 22.03.2005 at 13:33:10:


idejo egalitarizma jemljem v duhu, če nimate kruha jejte pa potico!

Ideja je nastala v času francoske revolucije, ko si je dvor lahko izmišljeval in orivoščil največje ekstravagance, mali folk je pa stradal ...

v primerjavi s predfrancoskorevoluvionarnim časom, je evropska družba Z od Labe, egalitarna.

sinjeoka wrote on 22.03.2005 at 13:47:25:


Takšen egalitarizem se  je oblikoval na podalgi odrekanju pravice do eksitence posameznikov arhaičnih družb afrike, amerike in azije. Evroegalitarizem je posledica evrocentrizma in  se se je vzpostavljal na eropskem skupinskem aristokratizmu nasprot ostalmu svetu, ko se se je evropa lahko privoščla skupinski egoizem v obliki ekstravagance in s tem pehala ostali svet v revščino.

Jest govorim o egalitarizmzmu, ki ni skupno jedenje potice na račun stradnja drugih ali zažiranje v lastno substanco, ki  tko skrbi tebe. Egalitarizem na ravni induvidulanega zadvoljenja potreb po kruhu bo možen šele, ko s tem, da  bo vsak imel pravico do  kruha,  nihče ne bo ogrožal tistga, ki bi si želu jest potico in ko bo hkrat vsakomur od tistih , ki bi  si želeli jest potico,  kristalno jasno, da do lahko do nje prišli samo na način, ki ne bo odžiral kruha drugim.

t wrote on 22.03.2005 at 14:11:31:


liberalizem je odgovor na zamorjen srednji vek in srednjeveški partikularizem ...

liberalizem ni samo nekaj kar diktira kapital

sporna definicija javne dobrine ... recimo kultura ...

Siddarta je en tak lušten primer ... Tomi je bil v srednji šoli frend od mojega tipa in prvi koncert je Sidharta imela na šentviški gimnaziji (jaz pasem na tem koncertu bila) ... če bi Ministrstvo za kulturo subvencioniralo tiste nadebudne dijake, ki so btw. že takrat kazali obilo kvalitete, bi bila to upravičena subvencija ... Siddharta, kot jo poznamo danes pa je popularen bend, ki s svojo kvaliteto preživi ne le na slovenskem, ampak tudi na evropskem trgu

isti hec je Laibach ... in obe skupini sta lušten primer uspešne transformacije iz alter v pop kulturo

če pa se Atomika, Blagnetke, ali Elvis Jacksona ne subvencionira - pa tok boljš

kar se tiče ekonomske definicije javne dobrine ... dokler bodo naši ekonomisti in ostali družboslovci samo kritizirali, v smislu "socialne nepravičnosti" brez kontra argumento v smislu drugačne definicije ... je to zame kritika brez protiargumenta (ekonomskega)

muzeji v sloveniji so t.i. javna dobrina ... anglija nemčija ... pa delniške družbe ... a veš še v čem je razlika? angleški in nemški so zmeraj polni, naši pa ne ... nemški si eksistenco zagotavljajo preko trga in kvalitete, naši preživijo pa z vsako porkamizerijo, ki jo na ogled postavijo

prosta ekonomska cona ... če znaš pravilno potegnit vzporednico z nekaznovano (beri družbeno tolerirano) zlorabo dela preko študentskih napotnic in avtorskih pogodb ... potem boš ugotovil, da so učinki isti .. pa študentski servisi niso proizvod liberalizma