Lilith wrote on 03.03.2005 at 14:11:53:In ta isti svet doživljam kot Parisa, ki se je poskušal ogniti trpljenju na način, da se je izogibal izbiri. Jasni opredelitvi, po kateri poti bo v življenju šel. Vse v imenu nekega višjega cilja "ohranjanja harmonije".
To zame ni in ne more biti pot do osebne sreče.
Izbirati, opredeliti se, odločiti se, zame to ne pomeni iskanje osebne sreče, pač pa zrelega človeka, ki ima izoblikovana svoja stališča, vrednote, svojo etiko, ki v življenju z izbiranjem in odločanjem sledi svoji viziji in sprejema odgovornost in posledice zase, za svoje dejanja, pa naj mu to prinese srečo ali trpljenje.
Podobno kot pravi titud
Quote:Pod zasvojensotjo s harmonijo jest razumem bodisi navezanost na pra-enost (inafantilost na osebni in religioznost na družbeni ravni) ali pa za enostransko polastitev jaza s strani sebstva (osebenega ali kolektivnega nezavednega).
vidim v ljudeh, ki so navidezno v harmoniji z vsemi in vsem, njihovo infantilnost, nezrelost, nesposobnost odločanja in izbiranja. So pa zato izoblikovali celo filozofijo, ki jim služi kot izgovor, da ostanejo infantilni in jo p(r)odajajo kot nevem kakšno modrost.