Eno leto sem imela priložnost učiti na šoli in eno leto sem bila v vlogi šolske svetovalne službe. Tako da mi približno jasno, kako in kaj v šolstvu.

Zanimive fenomene sem opazila:
- učitelji ne morejo več funkcionirat po principu korenčka in palice, ker jim je palica skozi sodobni duh časa odvzeta (naša generacija je utihnila kot miške, ko je prfoks vrgel redovalnico ven)
- starši tudi več nimajo avtoritete pri otrocih, kupujejo pa si svoj starševski mir s sodelovanjem z otroci proti učiteljem - tule je učitelju že drugič nekaj odvzeto)
- učitelji v obupu zaradi zgoraj navedenih dejstev pošiljajo otroke iz razredov k šolski svetovalni službi- pošiljajo jih iz napačnih razlogov, da bi imeli mir pri konkretni uri
- šolska svetovalna služba na ta špil pristane, saj se sama sebi zdi pomembna v svoji vlogi "rešitelja" situacije.... ampak globalno gledano se tako ne reši nič
- uspešni so le še učitelji, ki so zmogli dovolj energije in ki premorejo dovolj osebne integritete, da so do otrok fer, pri čemer ne popuščajo, a tudi ne igrajo bogov - torej da so konsistentni, otroci pri njih zmeraj vedo pri čem so, hkrati pa so človeški....ampak redko kateri učitelj to zmore, veliko jih še objokuje čase palice in se ne more sprijaznit, da je zdaj čas budalaščine na nivoju duha časa
- šolska svetovalna služba ima poleg "varstva" razgrajačev na puklu še toliko birokratskih dolžnosti, da se resnega svetovanja niti ne more iti....če pa že, ostaja pri tem početju hudo sama...starši in učitelji so vsak na svojem, četrtem , petem, osmem bregu

Jaz sem se v vlogi svetovalne službe počutila dosti nekoristno na šoli. V vlogi profesorja sem pa prav uživala- a ne rečem, da ni bilo težko. Ob vseh začetniških strahovih (a bom vse vedela , a bom fer ocenjevala....) si je bilo treba izboriti mesto dobrega profesorja, predvsem pa človeka...priznam da sem v ta namen kdaj šla mimo navodil, ki govorijo, kako naj bi se profesor v razredu obnašal....ampak v končni fazi lahko rečem, da smo se v razredu zmeraj imeli fajn, pa tudi učne cilje smo brez težav osvojili. Uspelo mi je celo "ukrotiti" praktično neukrotljiv razred, kar si še posebej štejem v dobro, saj potrjuje, da sem vsaj približno delala v pravo smer (ob tem pa nikakor ne trdim, da se meni ne bi moglo zgoditi, da postanem žrtev enega s sekirco...upam pa si trdit, da bi bila v tem primeru bolj slučajna žrtev)

Quote:


sem zelo natančno prebrala Lilith in se predvsem z zadnjim odstavkom zelo strinjam

je pa med drugim Lilith napisala tudi to, da so sredstva za doseganje tega cilja včasih tudi v nasprotju s t.i. uradno doktrino obnašanja profesorjev v razredu

in po moji lastni izkušnji z eno tako profesorico, ki je edina ukrotila moj OŠ razred, storila pa je 2 zadevi, najhujši vedenjski primer je bil poslan na zavod za otroke s posebnimi potrebami, resnični vzrok - neka deklica, ki je dečkote provocirala pa je bil identificiran in na zalo fin način sankcioniran - ta profesorica je zelo jasno povedala kdo je pravi problem in od takrat je bil mir ... vendar je takih ljudi - profesorjev izredno malo. Te osebnostne lastnosti, človeku ne more dati nobeno zveličavno zveneče izobraževanje ali tečajčič, ampak domača vzgoja.

Kar se ravnatelja Merca tiče ... ga kot literata in slavista u iber spoštujem, prav tako kot profesorja - kadar je bil on naša suplenca je bil red v razredu (priznam)

... toda kot ravnatelj ima malo več kompetenc ...

... moj predlog za ureditev problemov z vedenjsko motenmi otroci bi bil - vzgojni ukrep napotitve staršev in otrok na delavnico za nenasilno komunikacijo, ki bi trajala 3x na teden po 3 ure 1 leto. Na teh delavnicah bi se učili straši in otroci medsebojne komunikacije...

... za moje pojme se vzgoja še zmeraj dogaja doma, šola je lahko samo tisti družbeni korektiv, ki lahko določene probleme opaža in identificira ... ter nato napoti na ustrezno (za starše in otroke obvezno in v primeru neudeležbe brez opravičila, bi strašem naložila kazen v obliki % od njihove neto plače) delavnico

na področju dela z nasiljem ima Društvo za nenasilno komunikacijo in še nekaj redkih psihologov in psihiatrov zavidanja vredne rezultate

njihovo delo pa je ... v nasprotju z mainsteramom ... in t.i. uradno doktrino

nekateri imate pa res same slabe izkušnje v življenju?

Želel sem povedati, da ni potrebno vedno uporabljati sile, oz. uporabiti moč, kajti veliko več lahko dosežeš na pozitiven način.

Moram reči, da imam bolj pozitivne kot negativne izkušnje z naslijem v šoli, vsaj kar se tiče dogajanja med poukom. Eden izmed profesorjev na znal ¨najhujši razred¨na šoli pripraviti šolske ure zanimive tudi največjim razgrajačem... kajti znal je pritegniti pozornost...

Odstopanje od mainstreama je po moje tak pristop, ki za glavni cilj nima ponovne vzpostavitve  fukncionalnosti  inštitucij, niti šole niti družine.

Ne mainstreamovski pristop tako prfokse kot starše kot otroke obravnava kot žrtve tako šolskega kot  družinskega funkcincionalzma, zarad katerga morajo vsi  žrtvovat  pristne/celostne medsebojne odnose. Ko se ti spet vzpostvjo, so tud odnosi med njimi bolj funkcionalni, kar pa ne  pomen, da je funkciolnejša tud inštitucija, predvsem  ne v smislu, za kar je bla vzpostavljena.  To je itak jeba vseh inštitucij, vprašanje je le, čemu se daje prioriteta,  inštituciji  ali  človeku.

Šolski svetovalci bi pa moral itak zmerom prihajat izven šol urejat odnose v šoli. Dokler bodo na plačilnih listah šol, prsiljeni v kolegialsnsot s prfoksi   in v spoštovanje  avtoritete ravnatelja, jih nobeno sklicevanje na stroko pa nevtralnost ne bo razvezalo služenju funkcionalnosti inštitucije.  

Ne gre za politko, gre za ensotransko namebnost oz.  pristransko namebnost intštitucij kot takih. Vsaka je usmerjena k parcialnemu cilju, tud družina, ko se institucionalizira.

sinjeoka wrote on 04.03.2005 at 15:22:58:


Družini je insticionalna in s tem parcialna vlogo v sistemu dodeljujena, sama po seb je družina neinstitucionala in celovita.

Parcilanost je o.k., če  ta parcialnost  omogoča vzjemno  celovitost.  

Če šola ne more zadostit svoji parcilani funciji ob vzajemnem zagotavljanju celovitosti vseh udeležnih,   pol Teacher, live the kids alone!
 

Tale trenja so bila ena sama velika sprenevedanja. Starši "niso vedeli" za CD? Mislim, da dol padeš. Meni moja osmošolka pove vse, kar se dogaja na šoli, če seveda ni sama vpletena.

Med drugim mi je povedala tudi, da je eden od sošolcev imel izposojen CD player in ko mi ga je učitelj tehnike zabrisal po tleh, po seveda, neštetih opozorilih, je dečko v odmoru povedal prijatelju - lastniku playerja kaj se je zgodilo in le ta je privihral v razred in zgrabil stol in hotel z njim poračunat z učiteljem. Na srečo so ga zadržali prisebni sošolci.

Zadeva je šla k ravnatelju in stvar so zataškali. jebi ga pa taka vzgoja.

Še en primer. V razredu imajo moteča učenca in ko zatežita, učiteljica matematike enostavno glede tega ne stori drugega kot to, da iz kufra potegne Lady in začne prebirati, učencem pa reče, da naj si sami razložijo novo snov. Ko sem na to opozoril razredničarko, mi kao ni verjela in po posvetu z matematičarko je bil rezultat tega samo to, da je hčerka dobila kljub zatrjevanju celega razreda, pred tablo namesto najmanj štiri, torej je imela znaje, dobila pa je dvojko. In zdaj se bodi.

Torej tokratna trenja. Kot niso nedolžni starši, ni nedolžna niti ravnateljica te šole, ker se ni želela odzvati na soočenje. Pa čeprav jo po eni strani razumem, ker nastopiti pri prepotentnemu Slaku je že kar naporno dejanje.

jUSt BEing Slaved bymyself

jebeš un upravni odbor, pa ne vem kok različnih vlog, , kdo pa rabi 3 mesečni plan? k ga noben ne upošteva?