oprosti, malo sem bila res nejasna:
pred nekaj meseci nam je muca v hišo prinesla ptiča mladička, napol še golička, nekaj puhastega, kar je zraslo v rjavega grahastega ptiča. Tumpasta kot sem, sem mislila, da je kaka ujeda ali kaj, pa se je v končni fazi izkazalo, da je čisto navaden golob grahasto rjave barve. Ob skrbni negi je ptič veselo preživel, ko je začel letati, sem ga izselila iz hiše na teraso, še vedno ga futram, ker si sam ne zna (vsaj tako zgleda) poiskati hrane, in, če le more, pride na obisk v hišo. Tako imam poleti kar težave bajto luftat: al mam zaprta okna, al pa ptiča v hiši, ki visi s kakega lustra ali kuhinjske nape in si z užitkom perje trebi pa kakce pušča. Če sem zunaj, mi takoj prileti na ramo ali glavo in mi obere uši v laseh

zamisli si, kako plevem v vrtu, na mojem hrbtu pa si ptič perje trebi. No, in danes, ko sem tipkala pri odprtih vratih terase, se je seveda ptič takoj naselil na mojo ramo. K sreči mi je vsaj tipkovnico pustil pri miru. Ne vem, zakaj ga tako privlačuje.
No, vidiš, ko je JD pisal tisti vic o angelčku s perutničkami, ki je tipu čepel na rami, in ga je tip zgrabil za vrat, se mi je pa smešno zdelo. Meni je ravno tisti trenutek nekaj s perutničkami na rami čepelo, pa ni bil angel