sinjeoka wrote on 27.02.2005 at 19:39:15:well, tudi liberalci priznavajo, da človeško družbo vežejo skupne vrednote kot najmanši skupni denominator povezanosti posameznih članov.
Tiste vrednote pa so izvedene iz "človekove narave" ...v smsilu naravnih človekovih pravic ....
...v smislu kaj človeka dela človeškega v vsej njegovi svojskosti ...
mislim, da bi bilo lepo če bi celotno družbo povezovale skupne vrednote
vendar moje oči recimo vidijo to celoto bolj kot bojišče vrednot, kot da bi vrednote povezovale
seveda je vprašanje kako spet nekdo definira pojem vrednote (če bi podal vsak svojo definicijo tega, bi po moje hitro videli, kako smo si različni)
je pa res, da določene skupnosti znotraj družbe temeljijo na vrednotah, recimo nekatere na denarju kot poglavitni, vrhovni vrednoti in iz tega sledi tudi določena morala, nekatere skupnosti temeljijo tudi na drugih vrednotah, lahko bi rekla po titudovsko, na metafizičnih, (s tem pa ne mislim metafizično kot ga poimuje titud kakor ga razumem, je pri njem na delu še mistično...), kot tistih, ki izhajajo iz neke vrhovne najvišje vrednote (Dobro, Bog, ....)
recimo, kritika Marxa pa je bila naravnana tudi do metafizičnega kot metafizike fetišističnega blaga kapitalistične družbe, v kateri seveda igra denar po sebi ključno vlogo in tudi do metafizičnega nasploh
ej, pa liberalizem, priljubljena tema: obstaja ena meja, ločnica od tega kar velja za liberalizem sedaj in kar je bilo prej
kar sedaj velja za liberalizem recimo, "Meni je všeč ena vrsta družbe in tebi druga, torej se strinjava, da sva si različna."
ni bil liberalizem v začetni fazi: Locke, Kant in J. St. Mill so mislili, da vedo, kaj je dobro za ljudi in so na tej podlagi zagovarjali liberalizem (v imenu človeškega dostojanstva in enakih pravic)
toda kasneje je obveljalo stališče, v obrambo kapitalistični družbi, da na vprašanje o tem, kaj je dobro za ljudi, sploh ni mogoče odgovoriti - in to se je zgodilo po letu 1945, torej po vojni na ti. Zahodu
to se je zgodilo predvsem v odgovor na fašistične koncepcije "ljudstva", "rase" ali "zgodovinske naloge naroda"
zdelo se je, da tudi logične teorije in teorije jezika utemeljujejo le individualistična stališča
vsa vprašanja o tem, katera vrsta družbe je boljša, recimo, ali pa vprašanja o dobrem in o zlu, ali o boljšem ali slabšem, pravilnem in napačnem so se zdela podobna vprašanjem kako se raje kdo oblači ali kaj raje je - kot da so to vprašanja okusa
nekako se debate niso več umeščale v prizadevanje za boljšo družbo
in zakaj to govorim, zato, ker ta kriza v takšnih ali drugačnih različicah velja še sedaj, morda pri nas še bolj, tik po padcu "velikih" vrednot
in Slovenci se po moje "velikih" vrednot naravnost bojimo
kar se tiče pa načrtovanja rojstev .... pač realno dejstvo je, da gre ljubezen skozi želodec ... in tudi starševska do otroka
po drugi strani pa je vprašanje rodnosti v SLO zelo kompleksno in vključuje še druge vidike - morda res premalo zaupanja v življenje, prihodnost, kaj vem ...