Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 ... 6
(Read 33578 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Nemoralistična odgovorna ljubezen
25.02.2005 at 11:40:31
 
Ljubljena postane ljubica na ravni neodgovorne animalnosti, otročjosti brez odgovornosti, brezosebne koketnosti, in ljubimec se z njo igra kot z mlado živaljo. Začne se z muckanjem, konča pa s posmehom ali zverinskostmi.

V nasprotju s tem je resna ljubezen, z etično odgovornostjo prežet eros. Ta odgovornost ni moralistična, temveč metafizična.

To je odgovornost do tistega, kar ni za erotično goloto ampak tudi za obličjem. Odgovornost do tistega, kar še ni in kar je za zdajšnjo prisotnost zato manj kot nič. To ostaja skrivnost. Ostaja skrito, a ne kot nekaj bivajočega. Za obličjem ni skrito kako drugo obličje. Obraz ni maska, zaradi katerega bi bilo treba odstraniti, odtrgati masko.  Zares skrito je brez kajstva, bivajoče bitnosti.

Ljubezen ne pelje preprosto – bodisi naravnost bodisi naokoli- do Tebe. Usmerjena je v drugo smer  od tiste, kjer se srečuje s Teboj. Skrito –nikoli dovolj skrito- je onkraj osebnega in je kot njegovo naličje odporno do svetlobe, ki je zunaj igre biti in  niča, okraj možnega, namreč kot absolutno nezapopadljivo.

Izkazuje se skoz  nedružabnost zaljubljencev, ki si v ljubezni sama zadoščata. Ki jima zadošča lastna družba, samotna družba v dvoje. Kakor da sta sama na svetu. Gre torej za razmerje, v katerem ni mesta za tretjega, s tem pa tudi ne za družbenost v smislu širše družbe oz.občestva. Ni mesta za sedanje, prisotnostno tretjega; prav zaradi tega ne, da bi bil odprt prostor za odsotno tretjega, za tretjega, ki ga še ni  in je v tem trenutku manj kot nič. To pa je zaželjeni otrok.

Dualna družba para je zaprta družba, intimna, zapirajoča se pred svetlobo javnosti. Ta je le drug izraz za transparentnost, ki je navzoča tudi tedaj, ko dva opazujeta isto pokrajino ali mislita na isto idejo. V ljubezenskem razmerju pa ni istovetne, skupne vsebine, marveč gre za identiteto čustva, občutenja. Slast kot ljubezen v ljubezni ni kaka reflekisja, temveč spontanost. Spontana zavest, ki je intimna, obenem pa vendarle intersubjektivno strukturirana. Drugi, ljubljena kot drugačna je v ljubezenskem stiku isto kot jaz, obenem pa ločena od jaza. Prav iz te neprekoračljive ločenosti izvira strastna zagretost, sla poželjivosti. To ni sla po lasti in oblasti, njen cilj sploh ni drugi, marveč njegov/njen užitek. V tem je ljubezenska recipročnost: želja je želja po želji drugega, poželenje je poželenje po poželenju, naslada naslada ob nasladi drugega.  Vprašanje, ali me imaš rad, je zato vselej treba razumeti (tudi)  kot zahtevo, domala ukaz: Imej me rad!

Zaradi tega obstaja med ljubeznijo in prijateljstvom velika razlika. Priateljstvo je narvnano k drugemu, ljubezen pa teži k temu, kar nima strukture bivajočega, temveč strukturo neskončno prihodnostnega.

Jaz polno ljubim le, če me ljubi drugi in to ne zaradi priznanja po drugem, marveč zaradi tega, ker njegova slast oživlja mojo slast in ker se v tej povezanosti, ki ne pomeni poistovetenja, v tej trans-substanciaciji Isto in Drugo ne spojita, temveč se onstran vsakega možnega projekta, okraj vsake smiselne in umnostne moči – rodi otrok.

Kot čista erotika je ljubezen egoistično uživanje v dvoje, toda za tem, onkraj tega je ljubezen zanos, izvirajoč iz skrivnostne globine drugačnosti, zanos ki se na koncu razkrije kot želja po otroku. Kot želja po bivajočem, katerega bit me ponese onkraj smrti in mi podeli neskončnost, ki mi je kot končnemu bitju edino dostopna.

Smrt je premagana, ne da bi bila odpravljena.
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #1 - 25.02.2005 at 12:06:37
 
genau  8)

čeprav titud, zakaj se tako bojiš biti moralen? Zakaj tak problem bobu reči bob?
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #2 - 25.02.2005 at 12:55:50
 
sinjeoka wrote on 25.02.2005 at 12:06:37:
genau  8)

čeprav titud, zakaj se tako bojiš biti moralen? Zakaj tak problem bobu reči bob?


Jest se ne bojim bit moralen, ampak moralističen v pomenu nekritičnega prevzemanja vrednost  drugega za svoje ali v pomenu   pričakovanja, da bo drugi moje vrednote  prvezel za svoje.

Zato me tud zanima metafizično, to je tisto, kar nam omogoče pristno bivanje/sobivanje  kljub različnim vrednostnim/moralnim pogledom na to sobivanje. Tako v odnosu do smega sebe kot  do drugega in drugih  sploh.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Madan Gopal Das
Ex Member




Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #3 - 25.02.2005 at 13:14:38
 
titud wrote on 25.02.2005 at 12:55:50:
Zato me tud zanima metafizično, to je tisto, kar nam omogoče pristno bivanje/sobivanje kljub različnim vrednostnim/moralnim pogledom na to sobivanje. Tako v odnosu do smega sebe kot do drugega in drugih sploh.

uf. ful dobr.

a pa to obstaja sploh? to metafizicno, kot si ga opisal? ce ja, kako ga dosezt?
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #4 - 25.02.2005 at 13:24:18
 
titud wrote on 25.02.2005 at 12:55:50:
Zato me tud zanima metafizično, to je tisto, kar nam omogoče pristno bivanje/sobivanje  kljub različnim vrednostnim/moralnim pogledom na to sobivanje. Tako v odnosu do smega sebe kot  do drugega in drugih  sploh.


odgovor na vprašanje kaj ljudi povezuje je zelo simpel - vrednote.

Govoriti o verdnotah v našem okolju pa je "politično nekorektno", ker vsak začne govoriti o moraliziranju (v tistem skrajno negativnem smislu)

ama ... tudi moraliziranje o moraliziranju je moraliziranje

ama ja, se bom držala topika (gut posting titud!!!  8) )
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #5 - 25.02.2005 at 13:40:49
 
Tud če to metafizično  obstaja, je  skrivnostno/nespoznavno. Dragč povedan : tud  če je skribnostno/nepsoznavno, celo neobsteječe,  to še ni noben dokaz, da ne deluje.

Zato me je v tem tekstu tolk faciniral, da prezežek, ki je gibalo erotičnosti, ni v zadovoljuvenju lastnih potreb,  razgaljanju/snemanju mask,  v poenotenju dveh  ali  v njunjem  njunem  skupnem zrenju isto smer ampak v uživanju ob tem, da uživa drugi. In da ta drugi ob tem ostajat ta  drugi, ker če bi se zlil s tabo v nekaj skupnega  tretjega, bi vir tega  presežnega ugodja poniknil.  Presežnost jima tako daje  nezano in  nebijavojače/skrivnostno  tretje, ki spet ni eno ne drugo niti njuno zlitje v tretjem.



     
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #6 - 25.02.2005 at 13:55:31
 
sinjeoka wrote on 25.02.2005 at 13:24:18:
odgovor na vprašanje kaj ljudi povezuje je zelo simpel - vrednote.

Govoriti o verdnotah v našem okolju pa je "politično nekorektno", ker vsak začne govoriti o moraliziranju (v tistem skrajno negativnem smislu)


Ja, to politično nekorektnost do moralnosti kot take se pripisuje  liberalcem, ki  kao ne priznavajo  skupnega dobrega. Čeprav tud klasična  liberalna misel  najvišje skupno dobro pripoznava v  pravici, da vsak lahko živi v skaldu svojimi vrednotami oz. moralo in ne da živi brez vrednot in nemoralno.    

Quote:
ama ... tudi moraliziranje o moraliziranju je moraliziranje


8)

Quote:
ama ja, se bom držala topika (gut posting titud!!!  8) )


Bi si ga kar prisvojil, čeprav je do pike in vejice prepisnan tekst iz knjige tineta hribarja fenomenologija IIv kateri meddrugim  predstavlja filozofijo francoskega  ekistencialista  a. levinasa, od katerga citati so v poševnem tisku.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Madan Gopal Das
Ex Member




Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #7 - 25.02.2005 at 14:22:33
 
titud wrote on 25.02.2005 at 13:40:49:
Tud če to metafizično  obstaja, je  skrivnostno/nespoznavno. Dragč povedan : tud  če je skribnostno/nepsoznavno, celo neobsteječe,  to še ni noben dokaz, da ne deluje.

Zato me je v tem tekstu tolk faciniral, da prezežek, ki je gibalo erotičnosti, ni v zadovoljuvenju lastnih potreb,  razgaljanju/snemanju mask,  v poenotenju dveh  ali  v njunjem  njunem  skupnem zrenju isto smer ampak v uživanju ob tem, da uživa drugi. In da ta drugi ob tem ostajat ta  drugi, ker če bi se zlil s tabo v nekaj skupnega  tretjega, bi vir tega  presežnega ugodja poniknil.  Presežnost jima tako daje  nezano in  nebijavojače/skrivnostno  tretje, ki spet ni eno ne drugo niti njuno zlitje v tretjem.

jaz vidm, da te to fascinira. niti me ni zanimal ali to obstaja ali ne. ker nekaj kar ne obstaja te tud fascinirat ne more.

mene je sam zanimal, ce mi lahko poves, kako se da to prakticno dosezt?
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #8 - 25.02.2005 at 15:14:31
 
Madan Gopal Das wrote on 25.02.2005 at 14:22:33:
jaz vidm, da te to fascinira. niti me ni zanimal ali to obstaja ali ne. ker nekaj kar ne obstaja te tud fascinirat ne more.

mene je sam zanimal, ce mi lahko poves, kako se da to prakticno dosezt?


Jest ti boljš tega ne znam povedat kot je vsaj skoz eros znal to povedat levinas.

Drgač pa je  mene v citiranem  tekstu predsvem  fascinirala  nemoralnost te nemoralistične/metafizične odgovorne ljubezni, če jo ocenjujem po splošno poznanem  konzervatvivnem krščankem pogledu na odgovorno spolno ljubezen.

Krščansko moralistično pojmovanje spolno ljubeznen pripoznava kot  odgovorno in etično prav tako le, če je je v funkciji spočenjanja otrok. Vendar krščanska morala postavlja namen -otroka- pred užitek, užitek pa je dovoljen samo znotraj tega, da se oba priznavata kot del  (cerkvenega)  občestva. Tako je  dvema  kot paru že na začetku onemogaočena  intimnsot dualne družbe para, ki je nujno potrebna,  da bi ustvarla  odprt prostor za odsotno tretjega, za tretjega, ki ga še ni  in je v tem trenutku manj kot nič.

To odsotno tretje je v krščanskem občestvu namreč že napolnjeno s tem tretjim, to je občestvom samim, saj par ne spočenja nekaj odostnega, ampak je tisto že v naprej darovano v občestvu.  Od tod tud krščanska 'logika', da da mora biti užitek darovan občestvu, da  je v 'zakonu' nemoralno  uživanje zaradi užitka in da je prav strast možna le ravni neodgovorne animalnosti, otročjosti brez odgovornosti, brezosebne koketnosti.  Da je torej po defoltu strast lahko le grešna oz. da je  strastno lahko le  nizkotno in zato je v krščanstvu tud  toliko  dvojne morale, saj človek venar samo čovek in mora kdaj pa kdaj izživeti svojo grešno strast in mu je za ta spodrsljaj že v naprej odpuščeno, saj grešiti je človeško.

Največja škoda pa po moje  taka krščanska morala ne napravi folku s to produkcijo in vzdrževanjem   dvojne morale, ampak  s tem, da si je  v ljubezni prisvojila to tretjo, skrivnostno komponento, zarad katere je folku vzela  presežni eros, ki ga na animalni ravni ni mogoče vzpostavit. Ker  pari potencialnih otrok ne pojmujejo kot skrivnosti, iz katere se napaja njihov eros, so ti postali po  eni starni  plod dolgočasnega planiranja, medsebojne  manipulacije ali pa nedosegljiv cilj, ki ga ni mogoče realizirat zaradi prevelike odgovrnsti oz. nikdar zadostnih materialnih pogojev.  
Back to top
« Last Edit: 25.02.2005 at 17:23:17 by titud »  
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #9 - 27.02.2005 at 19:39:15
 
titud wrote on 25.02.2005 at 13:55:31:
Ja, to politično nekorektnost do moralnosti kot take se pripisuje  liberalcem, ki  kao ne priznavajo  skupnega dobrega. Čeprav tud klasična  liberalna misel  najvišje skupno dobro pripoznava v  pravici, da vsak lahko živi v skaldu svojimi vrednotami oz. moralo in ne da živi brez vrednot in nemoralno.    



well, tudi liberalci priznavajo, da človeško družbo vežejo skupne vrednote kot najmanši skupni denominator povezanosti posameznih članov.

Tiste vrednote pa so izvedene iz "človekove narave" ...v smsilu naravnih človekovih pravic ....


...v smislu kaj človeka dela človeškega v vsej njegovi svojskosti ...
Back to top
 
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #10 - 28.02.2005 at 10:02:02
 
sinjeoka wrote on 27.02.2005 at 19:39:15:
well, tudi liberalci priznavajo, da človeško družbo vežejo skupne vrednote kot najmanši skupni denominator povezanosti posameznih članov.

Tiste vrednote pa so izvedene iz "človekove narave" ...v smsilu naravnih človekovih pravic ....


...v smislu kaj človeka dela človeškega v vsej njegovi svojskosti ...



mislim, da bi bilo lepo če bi celotno družbo povezovale skupne vrednote

vendar moje oči recimo vidijo to celoto bolj kot bojišče vrednot, kot da bi vrednote povezovale

seveda je vprašanje kako spet nekdo definira pojem vrednote (če bi podal vsak svojo definicijo tega, bi po moje hitro videli, kako smo si različni)

je pa res, da določene skupnosti znotraj družbe temeljijo na vrednotah, recimo nekatere na denarju kot poglavitni, vrhovni vrednoti in iz tega sledi tudi določena morala, nekatere skupnosti temeljijo tudi na drugih vrednotah, lahko bi rekla po titudovsko, na metafizičnih, (s tem pa ne mislim metafizično kot ga poimuje titud kakor ga razumem, je pri njem na delu še mistično...), kot tistih, ki izhajajo iz neke vrhovne najvišje vrednote (Dobro, Bog, ....)

recimo, kritika Marxa pa je bila naravnana tudi do metafizičnega kot metafizike fetišističnega blaga kapitalistične družbe, v kateri seveda igra denar po sebi ključno vlogo in tudi do metafizičnega nasploh

ej, pa liberalizem, priljubljena tema: obstaja ena meja, ločnica od tega kar velja za liberalizem sedaj in kar je bilo prej

kar sedaj velja za liberalizem recimo, "Meni je všeč ena vrsta družbe in tebi druga, torej se strinjava, da sva si različna."

ni bil liberalizem v začetni fazi: Locke, Kant in J. St. Mill so mislili, da vedo, kaj je dobro za ljudi in so na tej podlagi zagovarjali liberalizem (v imenu človeškega dostojanstva in enakih pravic)

toda kasneje je obveljalo stališče, v obrambo kapitalistični družbi, da na vprašanje o tem, kaj je dobro za ljudi, sploh ni mogoče odgovoriti - in to se je zgodilo po letu 1945, torej po vojni na ti. Zahodu

to se je zgodilo predvsem v odgovor na fašistične koncepcije "ljudstva", "rase" ali "zgodovinske naloge naroda"

zdelo se je, da tudi logične teorije in teorije jezika utemeljujejo le individualistična stališča

vsa vprašanja o tem, katera vrsta družbe je boljša, recimo, ali pa vprašanja o dobrem in o zlu, ali o boljšem ali slabšem, pravilnem in napačnem so se zdela podobna vprašanjem kako se raje kdo oblači ali kaj raje je - kot da so to vprašanja okusa

nekako se debate niso več umeščale v prizadevanje za boljšo družbo

in zakaj to govorim, zato, ker ta kriza v takšnih ali drugačnih različicah velja še sedaj, morda pri nas še bolj, tik po padcu "velikih" vrednot

in Slovenci se po moje "velikih" vrednot naravnost bojimo

kar se tiče pa načrtovanja rojstev .... pač realno dejstvo je, da gre ljubezen skozi želodec ... in tudi starševska do otroka

po drugi strani pa je vprašanje rodnosti v SLO zelo kompleksno in vključuje še druge vidike - morda res premalo zaupanja v življenje, prihodnost, kaj vem ...
Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #11 - 28.02.2005 at 10:11:10
 
sinjeoka wrote on 27.02.2005 at 19:39:15:
well, tudi liberalci priznavajo, da človeško družbo vežejo skupne vrednote kot najmanši skupni denominator povezanosti posameznih članov.

Tiste vrednote pa so izvedene iz "človekove narave" ...v smsilu naravnih človekovih pravic ....


...v smislu kaj človeka dela človeškega v vsej njegovi svojskosti ...


O.k., ker smo že prešli iz erotničnega odnosa med moškim in žensko preko neobstoječega tretjega direktno na družebne odnose, bom ta prehod skušal prikazat tko, kot ga pri levinasu vidi hribar:

Resnična prihodnost ni sedanja prihodnost, marveč je povsem drugačnega in novega. Le tako lahko dojamemo pravo realnost časa, absolutno nemožnost, da bi da bi v sedanjosti našli ekvivalent prihodnosti.; ta realnost pa ni nič drugega, kot razmerje drugim, ki ga želimo prav kot drugega in drugačnega in zato zdaj in  tu vselej  že tudi odsotnega. Razmerje do drugega je odsotnost drugega; ne čista in enostavna odsotnost, ne odsotnost čistega niča, marveč odsotnost v horizontu prihodnosti, odsotnost, ki je čas. Problem premaganja smrti ni večno življenje,  marveč nadaljevanje življenja v drugem, katerega izvor je plodnost, najpoprej pa neposredno razmerje z drugim in drugačnim.

Z vidika možkega in možkosti je takšno razmerje do ženske in ženskosti.Se pravi erotično razmerje.  Ženskost je tisto, kar razcepi enotnost biti, ki jo proklamiral Parmenid. Gre torej za spolno razliko, ki pa ne pomeni protislovja, kakršno je med bitjo in ničem in kakršno nazadnje ukinja vsakršno distanco. Spolna razlika tudi ni komplementarna dulanost, kajti takšna dulanost prepostvalja  skupno preeksistnetno celoto.

Če bi prepostvljali v razmerju med moškim in žensko takšno celoto, bi to pomenilo, da smo ljubezen opredelili kot spojitev. Strastnost ljubezni pa obstaja v neodpravljivi dualnosti bitij. To je razmerje do tega, kar se zmerom odteguje.  Razmerje drugačnosti  ipso facto ne nevtralizira, , marveč jo ohranja.  Starstnost sile je biti v dvoje. Drugo kot drugo to ni objekt, ki bo postal naš ali kar bomo postali mi; narobe, odtegne se v svojo skrivnost. Skrivnost ženskosti pri tem ni romantična tajinstvenost večno ženskega, temveč je ontološka, na ravni biti. Moški pa se, če zaostrimo, nesramno razkriva: se razkazuje pri belem dnevu. V razmeju med moškim in žensko zato nikoli ne gre za preprosto razmerje  med dvema eksistirajočima, marveč za razmerje med drugačnostima. Kot moški sem v razmerju do ženske, ker in kolikor je ta nekaj drugega in drugačnega od mene.

Zato ljubezen kot eros ni ne boj (gopsodarja in hlapca) ne spojitev (roomantičnih zaljubljencev) in ne kako spoznavanje (objekta po subjektu). Tudi srečevanje dveh subjektov, se pravi dveh (samozavestnih) svobod, ne. Tako kot pri smrti tu  nimamo opraviti z eksistirajočim, temveč z dogodkom drugačnosti, alienacijo… To da sta si ljubezen in smrt , eros in thanatos tako blizu, namreč ni naključje, temveč izhaja iz nujne radikalne drugačnosti:
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #12 - 28.02.2005 at 10:13:55
 
Vrnimo se k misli, ki nas je vodila od drugačnosti smrti  k drugačnosti ženskostnega. Pred čistim dogodkom, pred čisto prihodnostjo, ki je smrt, pred dogodkom, v katerem jaz nima več moči, se pravi , ne more več biti jaz,- iščemo situacijov kateri bi mu vendarle bilo mogoče. Da ostane jaz in to situacijo smo imenovali zmago nad smrtjo. Še enkrat: te situacije ne moremo kvalificirati  s pomočjo moči. Kako naj bi v drugačnosti ti-ja ostal jaz , ne da bi pustil abstrahirati v ti, ne da bi se izgubil? Kako jaz ostane jaz v ti-ju, ne da bi bil obenem jaz , kot sem v svoji zdajšnosti, se pravi jaz, ki se na fatalni način vselej vrača k sebi? Kako lahko jaz postane drugo od sebe? To se lahko zgodi samo na en način: z očetovstvom.
Očetovstvo je razmerje do tujca, ki je , četudi je drugi, jaz.  Sin niti ni moj proizvod kot kaka pesem niti kak po meni izdelan predmet. In ni moja last. Svojega otroka ne posedujem, sem pa neki način ta otrok. Vendar ta sem ni parmenidovski ali platonistični sem, ki je negiben v svoji istovetnosti, temveč gre za prehodni sem, za transcendirajoče eksistiranje v drugem in po drugem. Se pravi ne samo do drugega. Obenem sin ni nekaj, kar bi mi pripadalo, kakor mi npr. pripada moja žalost, marveč je tudi sam neki jaz. Je oseba. Seveda ni alter ego; ne morem se postaviti na njegovo mesto, tudi s simpatijo ne. Drugačnost drugega in drugačnega ne pomeni čiste in ensotavne eksistence druge svobode, svobode poleg mene,  tako da gre ob koeksistenci svobode  bodisi za dopuščanje drugega  bodisi za poskus njegove podreditve  volji. Seksualnost, očetovstvo in smrt vpeljujeta v ekistenco dualnost, ki podvaja eksistiranje samo:

Čas ni oblika propadanja biti, marveč njeno lastno dogajanje. Eleatorski pojem biti obvladuje filozofijo Platona, v katerem je mnoštvo podrejeno enemu in hkrati je vloga ženskostnega mišljena v kategorijah aktivnosti in pasivnosti, tako da je speljano na materijo. Platon ženskostnega ni zapopadel s specifično erotičnim pojmom. V svoji filozofiji ljubezni ni ženskostnemu dopustil nobene druge vloge kot to, da predstavi idejo, ki edina lahko postane objekt ljubezni. Neopazno preide celotno specifičnost razmerja med enim in drugim. Platon konstituira državo, ki naj bi posnemala svet idej; filozofijo naredi iz sveta luči, iz sveta brez časa. Če izhajamo iz platona, bomo ideal družbenosti iskali v idealu spojitve. Mislili bomo, da gre subjektu v njegovem razmerju do drugega za to, da bi se, ko potone v kolektivno reprezentiranje, v skupnostni ideal, z njim identificiral. To je kolektiviteta, ki govori 'mi', ki, obrnjena k soncu spoznatljivega, k resnici, drugega zaznava le poleg sebe, ne pa iz oči v oči. Kolektiviteta, ki se neogibno zgrajuje okrog neke tretje točke, ki je posredniška. To je kolektiviteta okoli nečesa skupnostnega.
Levinas pa nasprotno terja kolektiviteto, ki ne skupnostna oz. občestvena.ki ne bkrožila okoli nekega posredujočega središča, marveč bo. Izhajajoč iz erosa, neposredna: iz oči v oči, iz obličja v obličje.  To je razmerje bližine, ki ne ukinja tiste razdalje, ki je potrebna za ohranitev samostojnosti:
To kar navajajo kot neuspelost komunikacije v ljubezni, predstavlja ravno pozitivnost razmerja: ta odsotnost drugega je ravno prisotnost  le-tega  kot drugega.
Tako monizem  biti razpremo najprej v dualnosti para (spolnem razmerju) in dualnosti očetovstva (v razmerju med očetom in sinom). Da bi prešli v pluralizem družbenosti kot take.

S poudarjanjem drugega v nejgovi ireduktibilni drugačnosti, drugačnosti, po kateri v paru nasprotistoječi si na(s)protji nista speljivi  na kakšno skupno tretje ali spojitvi v edinsot kot homogeno enotnost. Levinas je nedvomno predhodnik postmoderne pluralnosti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #13 - 28.02.2005 at 10:33:38
 
siaj wrote on 28.02.2005 at 10:02:02:
mislim, da bi bilo lepo če bi celotno družbo povezovale skupne vrednote



pluralizem družbenosti  kot najvišja vrednota?

razmerje bližine, ki ne ukinja razdalje, ki je potrebna za ohranitev smostojnosti in s tem lastne drugačnosti?

kolektivititeta  ki ne bo skupnostna ali občestvena in ki  ne krožila okoli nekega posredujočega središča (kot skupnega dobrega), ampak neposoredna/erotična ( iz oči v oči)  z drugačnostjo (kot spolno partnerstvo, očetovstvo in družbena pluralnost).
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #14 - 28.02.2005 at 13:22:50
 
titud wrote on 28.02.2005 at 10:33:38:
pluralizem družbenosti  kot najvišja vrednota?



pluralnost družbe je vsaj zame najvišja vrednota, vendar pa te vrednote ne vidim kot nekaj absolutnaga.

Sem brala neko ameriško knjigo o segregaciji in problem segregacije ni zgolj v glavah belcev, ampak tudi v glavah črncev - tako da, če se želš učinkovito spopasti s segregacijo moraš biti bitko na dveh frontah.

Pa da postavim problem v slovensko okolje - recimo problem džamije.

Mene neznansko moti to, da predstavnik skupnosti kljub večletnemu bivanju v Sloveniji ne govori slovensko. Jaz vsekakor ne razumem zakaj misli, da lahko zahteva da slovenci sprejmemo nejgovo kulturo, če sam ni sposoben na podlagi vzajemnosti sprejeti naše. Meni se namreč zdi zmeraj stvar spoštovanja do neke nacije, da se na potovanju skušam naučiti vsaj osnovnih fraz jezika. po mojih izkušnjah precej olajša komunikacijo na osebnem nivoju.

In čisto tako, še nisem slišala Slovenca, ki bi se pizdil kot gastarbajter, da pa on ne bo naučil recimo nemščine ...

Znanje jezika okolja v katerem prebiv človek, vsaj zame ni znak similacije, ampak zgolj znak spoštovanja.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 ... 6