Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 10 11 12 13 14 
(Read 26671 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #165 - 07.02.2005 at 12:46:23
 
sinjeoka wrote on 07.02.2005 at 11:44:46:
povezanost z zemljo, brez zemlje? uživat sadove svojega dela? na račun socialne podpore, ki jo plačuje nekdo drug od sadov svojega dela?

za uživanje sadov dela so namreč potrebni lastni prihranki ali lastne investicije ...

pa višje socialne podpore v Prekmurju, da bi delomrzneže pritegnil tja ... alimisliš ustanovit neke vrsto kolonijo delomrznežev?

evo točno to ti govorim ... da se v tem trenutku ne splača več delat ...

... dej povej mi to, ali se ti ne zdi degradacija delavca, ki dobi 70 000 neto, dajati 80 000 nekomu za 24 ur prostega časa?

ali ni to degradacija dela?

kar se pa tvojega pojmovanja kreacije tiče pa ti moram povedat, da si nazadnje updatal svoje znanje tam nekje v sredi 80 let.


Delo je čist izgubilo povezavo z zagotavljanjem eksistence, zakaj je  to tko težko priznat?

Na podeželju je bil  v 70/80 letih šiht itak večini folka za 'priboljšek', ker si je osnovno eksistenco zagotovu z delom na kmetiji, v domači obrti, fušu, žlahtovskim pretakanjem prihrankov... ... Tega  osnovnega občutka ekistencialne varnosti, dosežene pretežno z lastnimi rokami, iznajdljivostjo in organsko solidarnostjo, danes ni več mogoče zagotovit, ker država v službi globalnega kapitala mora poskrbet za to, da se delo vpreže v produkcijo profita al pa se prepreč  delo sploh in se folku plačuje  zato, ker se mu prepoveduje delat izven sistema, ki ga ni  mogoče obdavčit ali pobrat profit.

Finta sociale je glih v tem, da ti preprečuje zraven še kaj zaslužit. Če bi folk dobil dnar za osnovno ekistenco brezpogojno in neodvisno odtega, če kje še kaj fuša ali legalno dela, pol bi bil dost bolj motiviran delat produktivvno zase in za druge. Ne vem, zakaj je to tko težko štekat.



Quote:
Pomanjkanje socialne varnosti vs mislu, minimalnega preživetja resnično zavira kreativnost, ker se vsa človekova energija usmeri v zadovoljevanje preživetvenega minimuma. Socialna varnost v smislu omogočanja življenja na splošni družbeni življenski ravni pa kreativnost zavira. Kreativnost se nemreč generira v segmentu primerjalnega medčloveškega tekmovanja. In malo tekmovalnosti ljudem ne škodi.


Ta kreativnovsot je stresna, je protinaravna in ni je v funkciji zadovoljevnja pohlepa. Socialna varnost zavira kreativnost le, če je sredstvo za prepreprečevanje 'nezaželjenih' oblik dela oz. delovanja sploh.  

Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #166 - 07.02.2005 at 13:10:13
 
titud wrote on 07.02.2005 at 12:46:23:
Ta kreativnovsot je stresna, je protinaravna in ni je v funkciji zadovoljevnja pohlepa. Socialna varnost zavira kreativnost le, če je sredstvo za prepreprečevanje 'nezaželjenih' oblik dela oz. delovanja sploh.  

Ker že omenjaš "nenaravnost stresa", bi omenil, da je stres pravzaprav eno najbolj naravnih stanj. V naravi so vsa živa bitja v nenehnem boju za življenje in smrt in biti stalno na preži ter pod različnimi pritiski je nekaj najbolj običajnega.

Brez pritiskov, se ljudje kaj kmalu polenijo in postanejo kot zombiji. Ker pa zombiji nič ne ustvarjajo, presahne tudi potrebna baza, ki ustvarja viške in iz katerih bi sploh lahko delili "socialo za vse".



Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #167 - 07.02.2005 at 13:10:19
 
titud wrote on 07.02.2005 at 12:46:23:
Delo je čist izgubilo povezavo z zagotavljanjem eksistence, zakaj je  to tko težko priznat?


ma ne a res? hočeš reči lastno delo, je izgubilo povezavo z zagotavljanjem eksistence, ker se je možno šlepat tudi skozi delo drugega.

delo je izgubilo povezavo z eksistenco samo za tiste, ki ne delajo
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #168 - 07.02.2005 at 13:18:36
 
titud wrote on 07.02.2005 at 12:46:23:
Finta sociale je glih v tem, da ti preprečuje zraven še kaj zaslužit. Če bi folk dobil dnar za osnovno ekistenco brezpogojno in neodvisno odtega, če kje še kaj fuša ali legalno dela, pol bi bil dost bolj motiviran delat produktivvno zase in za druge. Ne vem, zakaj je to tko težko štekat.



in ali je tako težko štekat povezavo, da socialo v državi futra samo legalno delo, če se delo začne množično opravljat nelegalno (na črno), potem so ubogi izkoriščanci samo še legalni delavci, ki futrajo socialo s preplačevanjem davkov ...

da je problem v tem, da so davki prenapihnjeni zato, ker porazdelitev davčnega bremena ni več enakomerna, to neenakomernost pa generera delo na črno

ma dej titud, povej že kdo potemtakem po tvojem financira socialo če ne davki in prispevki kreativnih ljudi?
mogoče bi problem rešili z zadolževanjem pri naftnih šejkih?
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #169 - 07.02.2005 at 13:37:17
 
Bardo_Thodol wrote on 07.02.2005 at 13:10:13:
Ker že omenjaš "nenaravnost stresa", bi omenil, da je stres pravzaprav eno najbolj naravnih stanj. V naravi so vsa živa bitja v nenehnem boju za življenje in smrt in biti stalno na preži ter pod različnimi pritiski je nekaj najbolj običajnega.

Brez pritiskov, se ljudje kaj kmalu polenijo in postanejo kot zombiji. Ker pa zombiji nič ne ustvarjajo, presahne tudi potrebna baza, ki ustvarja viške in iz katerih bi sploh lahko delili "socialo za vse".



Na  takih   biologističnih   interpretacijah   je tvegano utemljevat delo kot socialno kategorijo. Enako bi lahko rekl, da so pod pritskom borbe na življnje in smrt upravičeno suženjstvo, plenjenja in vsakršno izkoriščanje šibkejših sploh.

Vzemimo npr. cvetočo grško ali egiptopvsko kulturo, kjer za največji dosežki zihr niso bli posledica  borbe za vsakdanji kruh ampak  igre presežnkov duha. Pustva to, da je bla osnovna ekistenca zgrajena na stresnem delu sužnjev,   ker ta stres se da zarad nepredka tehnike in organizacije družbe precej bolj neopazno socializirat  med celotno popupalcijo, tko da se presežki duha ne igra več le elita, ampak je ta igra postne dostopna tud plebesu.
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #170 - 07.02.2005 at 13:51:31
 
titud wrote on 07.02.2005 at 13:37:17:
Na  takih   biologističnih   interpretacijah   je tvegano utemljevat delo kot socialno kategorijo. Enako bi lahko rekl, da so pod pritskom borbe na življnje in smrt upravičeno suženjstvo, plenjenja in vsakršno izkoriščanje šibkejših sploh.

Vzemimo npr. cvetočo grško ali egiptopvsko kulturo, kjer za največji dosežki zihr niso bli posledica  borbe za vsakdanji kruh ampak  igre presežnkov duha. Pustva to, da je bla osnovna ekistenca zgrajena na stresnem delu sužnjev,   ker ta stres se da zarad nepredka tehnike in organizacije družbe precej bolj neopazno socializirat  med celotno popupalcijo, tko da se presežki duha ne igra več le elita, ampak je ta igra postne dostopna tud plebesu.  



titud, ama ti si bil tisti, ki je začel o "naravnem# stanju kreativnosti ... naravno je pogojeno v vsem tistem, kar počnejo tudi živali in dal narave je boj za obstanek ... biologistična teorija je le degradacijski izraz, za neovrgljivo dejstvo, da je tvoja naravna teorija, le tebi lastna in zato nima nobene veze z naravo ..

pa čist tako btw... zakaj je na lepem zanemrljivo dejstvo, da neka kultura živi na materialni podstavbi dela sužnjev?

morda zato, ker se koncept ne ukaluplja v tvoj koncept brezrazredne družbe?

brezrazredna družba tudi temelji na delu, ama ima nenaravno predpostavko, da so vsi enako motivirani za delo ...

stanje duha človeške družbe danes žal še ni doseglo tega motivacijskega nivoja, da delo ni privilegij, ni pravica, ampak moralna dolžnost do ostalih članov družbe ... šele nato se lahko pogovarjamo o socializaciji rizika za brezposelnost
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #171 - 07.02.2005 at 14:05:55
 
titud wrote on 07.02.2005 at 13:37:17:
Na  takih   biologističnih   interpretacijah   je tvegano utemljevat delo kot socialno kategorijo. Enako bi lahko rekl, da so pod pritskom borbe na življnje in smrt upravičeno suženjstvo, plenjenja in vsakršno izkoriščanje šibkejših sploh.

Preden lahko začneš ustvarjati, moraš najprej kaj popiti in pojesti, pa smo spet pri biologiji ...

In ker si ravno omenil stare Grke, so ti svoje viške črpali ravno iz rezultatov uspešnih osvajalnih vojn in na suženjskem delu. To je bilo pri vsej stvari ključno, saj brez uspešnih zavojevalnih vojn tudi cvetoče grške kulture nikoli ne bi bilo.

Kot je mogoče razbrati iz zgodovinskih virov in klasičnih del, je bilo življenje takrat dokaj stresno ter bolj malo ali skoraj nič vredno. Spomnimo se naprimer Arhimeda, ki so ga pobili vojščaki, medtem, ko je po tleh risal kroge, itak je pa bil v službi velikega tirana, ali pa Aristotela, ki je bil pa mentor enemu največjih zavojevalcev v zgodovini, Aleksandru ali Sokrata, ki je moral popiti strup. Skratka, boj za preživetje in stres so bili takrat morda še veliko bolj prisotni v življenju, kot je to danes (pri nas!).

Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #172 - 07.02.2005 at 14:14:07
 
Bardo_Thodol wrote on 07.02.2005 at 14:05:55:
Kot je mogoče razbrati iz zgodovinskih virov, je bilo življenje takrat dokaj stresno ter bolj malo ali skoraj nič vredno. Spomnimo se naprimer Arhimeda, ki so ga pobili vojščaki, medtem, ko je po tleh risal kroge, itak je pa bil v službi velikega tirana, ali pa Aristotela je bil pa mentor enemu največjih zavojevalcev v zgodovini, Aleksandru ali Platona, ki je moral popiti strup. Skratka, boj za preživetje in stres so bili takrat morda še veliko bolj prisotni v življenju, kot je to danes (pri nas!).




Strup so dali Sokratu - kar je bil eden večjih dosežkov demokracije. Platon je umrl od starosti, Aristotel pa na begu, ker ni hotel deliti Sokratove usode. Pa še bi lahko naštevali.

stres pa itaq - in življenje najbž nikoli ni bilo kaj dosti vredno, ne zdaj ne prej


uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #173 - 07.02.2005 at 14:19:47
 
t wrote on 07.02.2005 at 14:14:07:
Strup so dali Sokratu - kar je bil eden večjih dosežkov demokracije. Platon je umrl od starosti, Aristotel pa na begu, ker ni hotel deliti Sokratove usode. Pa še bi lahko naštevali.

Ja, sem takoj opazil napako in popravil. Platon je opisal Sokratovo življenje.


Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #174 - 07.02.2005 at 15:03:38
 
sinjeoka wrote on 07.02.2005 at 13:51:31:
titud, ama ti si bil tisti, ki je začel o "naravnem# stanju kreativnosti ... naravno je pogojeno v vsem tistem, kar počnejo tudi živali in dal narave je boj za obstanek ... biologistična teorija je le degradacijski izraz, za neovrgljivo dejstvo, da je tvoja naravna teorija, le tebi lastna in zato nima nobene veze z naravo ..

pa čist tako btw... zakaj je na lepem zanemrljivo dejstvo, da neka kultura živi na materialni podstavbi dela sužnjev?

morda zato, ker se koncept ne ukaluplja v tvoj koncept brezrazredne družbe?

brezrazredna družba tudi temelji na delu, ama ima nenaravno predpostavko, da so vsi enako motivirani za delo ...

stanje duha človeške družbe danes žal še ni doseglo tega motivacijskega nivoja, da delo ni privilegij, ni pravica, ampak moralna dolžnost do ostalih članov družbe ... šele nato se lahko pogovarjamo o socializaciji rizika za brezposelnost


Jest se ne zgovarjam na neko naravno  stanje stvari, s katerim bi blo mogoče nadomestit nenaravno delo. Zame je taka oblika dela kot jo poznamo zdaj pač prehodna in nadomestljiva in jo bomo slej ko prej nadomestil z drugačno. Seveda z namenom, da bi bla manj stresna za posmeznika oz. da bi se stres porazdelu v medlčoveštvu v celot v smislu brezrazredne družbe.

Če zdej ni še cajt za to to še ne pomen, da alternativ sedanjemu  pojmovanju dela kot moralne, celo odrešenjske kategorije, nima smisla odpirat.  Do moralnega razvrenodotenja  dela ne prihaja po naključju, je treba pogruntat, čemu služi. Tko kot  je tud (samo)razvrednotenje ženske na spolni objekt pokazatelj nečesa. Jest sem prepričan, da je razvredotenje dela posledica pomanjkanje samoumevnega (ne tolk narvanega kot socialno pogojenega) zaupanja v  posameznikovo kreativnost, tako kot je (samo)enačenje ženske s seksualnim objektom polsledica nezaupanja, da to ženska dejansko je in da je zato to  čist samo po seb umevno.
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #175 - 07.02.2005 at 15:33:34
 
titud wrote on 07.02.2005 at 15:03:38:
Jest se ne zgovarjam na neko naravno  stanje stvari, s katerim bi blo mogoče nadomestit nenaravno delo. Zame je taka oblika dela kot jo poznamo zdaj pač prehodna in nadomestljiva in jo bomo slej ko prej nadomestil z drugačno. Seveda z namenom, da bi bla manj stresna za posmeznika oz. da bi se stres porazdelu v medlčoveštvu v celot v smislu brezrazredne družbe.



potem pa kar good luck s šimpanzi ... oni namreč poznajo tako razredno družbo, kot tudi oraodje v obliki kamnov in palic

titud wrote on 07.02.2005 at 15:03:38:
Če zdej ni še cajt za to to še ne pomen, da alternativ sedanjemu  pojmovanju dela kot moralne, celo odrešenjske kategorije, nima smisla odpirat.  Do moralnega razvrenodotenja  dela ne prihaja po naključju, je treba pogruntat, čemu služi. Tko kot  je tud (samo)razvrednotenje ženske na spolni objekt pokazatelj nečesa. Jest sem prepričan, da je razvredotenje dela posledica pomanjkanje samoumevnega (ne tolk narvanega kot socialno pogojenega) zaupanja v  posameznikovo kreativnost, tako kot je (samo)enačenje ženske s seksualnim objektom polsledica nezaupanja, da to ženska dejansko je in da je zato to  čist samo po seb umevno.    


čemu služi razverdnotenje ženske? če potegnem vzporednico z delom na črno to pomeni -

seks brez obveznosti do čustvenih ali celo jokajočih posledic

namen - izkoriščanje človeka po človeku
Back to top
 
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #176 - 07.02.2005 at 20:10:27
 
moj komentar k tej debati, ki je sledila, ...

še vedno se mi zdi, da je argumentacija pripeljala do tiste, zame precej sporne razlike (titud pa borec za vizije  Wink )

delaven človek vs len človek, kreativen vs nekreativen

pri čemer se bi vprašala, kako ta sistem proizvaja lene ljudi in kako kreativne

in tudi se bi vprašala po tem, kaj sploh ta kreativnost pomeni, recimo po eni taki moji preproščini je lahko kreativno delo tudi fizično delo

sicer se mi zdi, da je marksistična teorija prišla najdlje v svoji teoretizaciji dela, človek naj bi v svoji naravi, v svojem bistvu, imel potrebo po delu, en profesor je svoje čase predaval (zadnji sistematik), ki je na veliko poudarjal nek pojem, ki se mu reče "človeški delovni akt", ki naj bi bil antropološka kategorija, se pravi, naj bi bilo to človeku imanentno, nekaj, kar človeku samemu po sebi pripada

po primer za to tezo ni treba it daleč, recimo, če samo opazujemo otroka

ampak seveda v naši družbi imamo nekaj, kot je šolski sistem .. kjer je že takoj vprašljivo koliko je tu prostora za delo-učenje skozi igro (trend je seveda, da se to sedaj poudarja, praksa je pa drugo), kar je tudi itak že Sinjeoka napisala, da zatira kreativnost

potem imamo pa še širši sistem, kjer po mojem zadnje čase ni veliko možnosti za kakšne SP-je, ali če povem drugače za samoiinciativo posameznika, da izumlja, da dela nekaj kar mu sede, recimo,  če se ne vidi v sistemu delitve dela, ki že obstaja, kjer je struktura dela in delovnih mest jasna

tako spolzko je vse, po eni strani rečejo, deli kar hočeš (svoboda zagotovljena), po drugi strani pa eni mehanizmi stiskajo za vrat, tko da jih veliko obupa, še preden začne ... ali pa začnejo gruntat strategije za okol prinašat državo

in ja, to ko je titud omenil Kavčiča, to je ključno, kaj se je takrat dogajalo v SLO znotraj juge ... on je bil ful za stvar, imel je eno vizijo (svobodno podjetništvo ...) in za tiste čase kar malo preveč napredne "kapitalistične" ideje, so SLO takoj "kaznovali" z nadgradnjo in izgradnjo težke, glomazne industrije, to je zelo zanimiv del naše zgodovine

moje mnenje je, da se SLO še dolgo ne bo pobrala iz teh uničujočih ukrepov, ki so sledili po Kavčiču

ok, zdej bom poskusila bolj artikulirat zadevo, ki sem jo v začetku posta zastavila ... gre se zato, da pristajamo na neko precej nerazdelano vizijo, kako naj bi nek vrh, špica delavnih in ustvarjalnih ljudi (a zato obstaja mogoče kakšen gen ?  Cheesy ) bil garant tudi za socialno državo, se pravi, da oni s tem, ko imajo, konec koncev tudi regularne službe, plačujejo tudi davke za "ostale", ki regularne službe nimajo

se pravi naj bi dajali delavni ljudje nek privilegij "lenarjenja" ostalim

pri čemer se spregleda že začetno strukturno "nastavitev", da pač take "nastavitve" trenutno ni, da bi imeli vsi priložnost delat v regularnih službah in plačevat davke, se pravi, da imajo privilegij prav tisti, ki plačujejo davke, trenutno pač, žal v SLO

to je tista fora, ko Lažnivi kljukec sam sebe iz vode ven potegne, ali pa una, ko kača svoj rep grize

(in osebno - ne, vedno pač govorimo iz "svojega želodca": se borim za tak privilegij že kar nekaj časa, rade volje bi plačevala davke, pa podpirala še  deset "lenuhov")

in zato, v zgodovini človeštva potreba po novih vizijah, novih sistemih, ki bodo že v začetni nastavitvi omogočali neko porazdeljenost

zdej komunizem je to videl kot ukinitev privat lastnine ... pol imamo še cel kup socialističnih utopij in mogoče je ena izmed njih prav UTD


Back to top
« Last Edit: 08.02.2005 at 07:32:55 by siaj »  

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #177 - 08.02.2005 at 08:32:09
 
Imanentno/intrizično, nekaj, kar človeku samemu po sebi pripada, ja, to je tako delo za človeka kot spolna privlačnost. To imanentno/intrizično po moje ne bi smel bit  predmet moralne diskusije sploh, debata  o (ne)moralnosti pojmovanja dela in ženske kot seksulnega objekta pa se začne pri konkretni manifestaciji tega imanetnega. Delo jpostane  toliko vrednjše, kolikor je redkejše in enako velja za vrednotenje ženske kot spolnega objekta poželenja, ki se najočitnjše manifesira v konkretni obliki zakonske skupnosti in na trgu prodaje spolnih uslug, prostituciji.

V bistvu ves čas govorim o isti stvari, o tem, da se neko intrizično lastnost človeka osiromaši z namenom, da bi postala vrednejša.  O umetnem ustvarjanju  pomanjkanja dela in spolne privlačnosti, da bi zrasla cena dela in privlačnosti tistim, ki okrog sebe znajo ustvarit razmere, da je njihovo delo in privlačnost vredno več. V tem je generalni (samo)nateg, v katerem sodeljujejmo vsi brez izjeme.
Back to top
 
 
IP Logged
 
sinjeoka
5
*****
Offline

No guts no glory!
Posts: 2783

Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #178 - 08.02.2005 at 09:14:13
 
siaj wrote on 07.02.2005 at 20:10:27:
moj komentar k tej debati, ki je sledila, ...

še vedno se mi zdi, da je argumentacija pripeljala do tiste, zame precej sporne razlike (titud pa borec za vizije  Wink )

delaven človek vs len človek, kreativen vs nekreativen

pri čemer se bi vprašala, kako ta sistem proizvaja lene ljudi in kako kreativne

in tudi se bi vprašala po tem, kaj sploh ta kreativnost pomeni, recimo po eni taki moji preproščini je lahko kreativno delo tudi fizično delo

sicer se mi zdi, da je marksistična teorija prišla najdlje v svoji teoretizaciji dela, človek naj bi v svoji naravi, v svojem bistvu, imel potrebo po delu, en profesor je svoje čase predaval (zadnji sistematik), ki je na veliko poudarjal nek pojem, ki se mu reče "človeški delovni akt", ki naj bi bil antropološka kategorija, se pravi, naj bi bilo to človeku imanentno, nekaj, kar človeku samemu po sebi pripada

po primer za to tezo ni treba it daleč, recimo, če samo opazujemo otroka

ampak seveda v naši družbi imamo nekaj, kot je šolski sistem .. kjer je že takoj vprašljivo koliko je tu prostora za delo-učenje skozi igro (trend je seveda, da se to sedaj poudarja, praksa je pa drugo), kar je tudi itak že Sinjeoka napisala, da zatira kreativnost

potem imamo pa še širši sistem, kjer po mojem zadnje čase ni veliko možnosti za kakšne SP-je, ali če povem drugače za samoiinciativo posameznika, da izumlja, da dela nekaj kar mu sede, recimo,  če se ne vidi v sistemu delitve dela, ki že obstaja, kjer je struktura dela in delovnih mest jasna

tako spolzko je vse, po eni strani rečejo, deli kar hočeš (svoboda zagotovljena), po drugi strani pa eni mehanizmi stiskajo za vrat, tko da jih veliko obupa, še preden začne ... ali pa začnejo gruntat strategije za okol prinašat državo

in ja, to ko je titud omenil Kavčiča, to je ključno, kaj se je takrat dogajalo v SLO znotraj juge ... on je bil ful za stvar, imel je eno vizijo (svobodno podjetništvo ...) in za tiste čase kar malo preveč napredne "kapitalistične" ideje, so SLO takoj "kaznovali" z nadgradnjo in izgradnjo težke, glomazne industrije, to je zelo zanimiv del naše zgodovine

moje mnenje je, da se SLO še dolgo ne bo pobrala iz teh uničujočih ukrepov, ki so sledili po Kavčiču

ok, zdej bom poskusila bolj artikulirat zadevo, ki sem jo v začetku posta zastavila ... gre se zato, da pristajamo na neko precej nerazdelano vizijo, kako naj bi nek vrh, špica delavnih in ustvarjalnih ljudi (a zato obstaja mogoče kakšen gen ?  Cheesy ) bil garant tudi za socialno državo, se pravi, da oni s tem, ko imajo, konec koncev tudi regularne službe, plačujejo tudi davke za "ostale", ki regularne službe nimajo

se pravi naj bi dajali delavni ljudje nek privilegij "lenarjenja" ostalim

pri čemer se spregleda že začetno strukturno "nastavitev", da pač take "nastavitve" trenutno ni, da bi imeli vsi priložnost delat v regularnih službah in plačevat davke, se pravi, da imajo privilegij prav tisti, ki plačujejo davke, trenutno pač, žal v SLO

to je tista fora, ko Lažnivi kljukec sam sebe iz vode ven potegne, ali pa una, ko kača svoj rep grize

(in osebno - ne, vedno pač govorimo iz "svojega želodca": se borim za tak privilegij že kar nekaj časa, rade volje bi plačevala davke, pa podpirala še  deset "lenuhov")

in zato, v zgodovini človeštva potreba po novih vizijah, novih sistemih, ki bodo že v začetni nastavitvi omogočali neko porazdeljenost

zdej komunizem je to videl kot ukinitev privat lastnine ... pol imamo še cel kup socialističnih utopij in mogoče je ena izmed njih prav UTD




na tole pisanje bom odgovorila s priliko spomenika v Tivoliju v spomin Kosovelu. Spomenik je bil z namenom, da bi sokiral postavljen v okolje kjer je s svojo pojavnostjo lahko sokiral. Ama finta je bila, da je bila sokantna zadevscina nagravzno skropucalo.

Meni se je takrat postavilo vprasanje, ali je dejansko mozno danes sokirati samo se z nemarno grdimi stvaritvami. In moja ugotiovitev je sledeca:
Za lepo stvaritev, da sokira s svojo lepoto, je potrebno neprimerno vec kreativne energije, kot pa da se naredi eno grdo skropucalo in se ga postavi v okolje kamor ne pase.

Point zgodbe je, da kreativnost zmeraj pomeni nek druzbeni presezek v danem trenutku. V visoko konkurencnih druzbah, kar druzba globalno gledano je, pa je to izredno tezko. Zato pa imamo pri nas toliko kvazi umetnikov, ki so sicer kreativni, toda njihove stvaritve pac ne zmorejo presegati s svojo kreativnostjo konkurence.


Dodala bi se en komentar - Slovenija je uvoznica delovne sile. Pravnikov, ekonomistov in druzboslovcev ne uvazamo, ker imamo hiperprodukcijo tega kadra.

Pojdi si ogledat 1x kako gradbisce in bos imela priliko videti pisano narodnostno sestavo od Romunov, narode bivse juge, Slovake, Poljake - enkrat sem pri nekem Italijanskem podjetju videla celo Irance. Pa da ne bos mislila, kako slabo so placani ... v lanskem letu sredi najvisje sezone je placa gradbinca znasala okoli 300 000 SIT - ama ves, so oz. smo Slovenci postali prefini za tako usrano delo kot je gradbenistvo.

Pa da ti dam na voljo se malo bolj sofisticirane poklice, ki so pri nas deficitarni: zdravniki, medicinske sestre, racunalnicarji, strojniki ....

Tko da ja, slovenci smo postali fini, studirat pa gremo na tiste easy way studije - druzboslovje.

Plus, ce bi danes ukinili delo prek Servisov, bi se sprostilo mnogo mest, za tiste, ki bi zeleli redno delati.

Pa se to, ali si se kdaj vprasala, zakaj je pri nas tako tezko dobiti dobrega komercialista, glede na hiperprodukcijo ekonomistov ....

tocno ta ambivalenca namrec kaze, da je nas studij ekonomije sam sebi namen ter da kadra ne producira za namene trga ...

p.s. Najboljsi komercialist, ki ga trenutno poznam je po izobrazbi filozof ...
Back to top
 
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: kako ženske same sebe razvrednotijo
Reply #179 - 08.02.2005 at 19:22:57
 
Sinjeoka,

se strinjam, da je veliko filozofov in filozofinj dobrih za biznis  Grin... sem se tudi jaz s komercialo ukvarjala in to kar resno, pa ni dvakrat za rečt, če se še ne bom ... ampak o komerciali se bi dalo še ogromno za povedat - zelo na hitro moji zaključki: za komercialo so teli SLO kapitalistki čisto premalo pripravljeni tvegat, sem bila v ta namen že na različnih razgovorih ... pa delala sem to, tko da ti lahko rečem, da ima redko katera firma to pošlihtan, vsi bi malo plačali, pa veliko imeli od tega, suma sumarum - jaz mislim, da bi komercialisti morali imeti en tak močni sindikat, najmanj to

drugače sem imela tudi priliko spoznat ekonomiste, ki so celo strašili pred komercialo, kaj šele, da bi se je lotili, čist izpod časti jim je, bi rekla

in tukaj je pravzaprav najbolj sporno vprašanje nagrajevanja za uspešno delo, čeprav je na videz vse tako zelo jasno

zdej, kar se tiče pa uvažanja delovne sile ... to je problem, s katerim se ukvarja ti. "razviti" svet (ki blazno da na izobraževanje, potem, ko so ljudje izobraženi se pa tud ne lotijo vsega) --- kar khm khm se bi vprašala ali  SLO je del razvitega sveta, no, glede na to, da je treba delovno silo uvažat, že smo razviti, zgleda da je

mah, pa ne morem se spomnit spomenika Kosovela v Tivoliju, moram prav pogledat it enkrat

kar se tiče umetnosti v SLO imam tudi eno posebno mnenje, se strinjam  s teboj, da je veliko skropucala ... mimogrede sam spomenik F. Prešerna, ki je bil svoje čase sprejet na natečaju po VIP .... ullala pa še bi lahko pisala ... bistvo je, da zlezejo sistemu u rit
Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 10 11 12 13 14