siaj wrote on 07.02.2005 at 20:10:27:moj komentar k tej debati, ki je sledila, ...
še vedno se mi zdi, da je argumentacija pripeljala do tiste, zame precej sporne razlike (titud pa borec za vizije
)
delaven človek vs len človek, kreativen vs nekreativen
pri čemer se bi vprašala, kako ta sistem proizvaja lene ljudi in kako kreativne
in tudi se bi vprašala po tem, kaj sploh ta kreativnost pomeni, recimo po eni taki moji preproščini je lahko kreativno delo tudi fizično delo
sicer se mi zdi, da je marksistična teorija prišla najdlje v svoji teoretizaciji dela, človek naj bi v svoji naravi, v svojem bistvu, imel potrebo po delu, en profesor je svoje čase predaval (zadnji sistematik), ki je na veliko poudarjal nek pojem, ki se mu reče "človeški delovni akt", ki naj bi bil antropološka kategorija, se pravi, naj bi bilo to človeku imanentno, nekaj, kar človeku samemu po sebi pripada
po primer za to tezo ni treba it daleč, recimo, če samo opazujemo otroka
ampak seveda v naši družbi imamo nekaj, kot je šolski sistem .. kjer je že takoj vprašljivo koliko je tu prostora za delo-učenje skozi igro (trend je seveda, da se to sedaj poudarja, praksa je pa drugo), kar je tudi itak že Sinjeoka napisala, da zatira kreativnost
potem imamo pa še širši sistem, kjer po mojem zadnje čase ni veliko možnosti za kakšne SP-je, ali če povem drugače za samoiinciativo posameznika, da izumlja, da dela nekaj kar mu sede, recimo, če se ne vidi v sistemu delitve dela, ki že obstaja, kjer je struktura dela in delovnih mest jasna
tako spolzko je vse, po eni strani rečejo, deli kar hočeš (svoboda zagotovljena), po drugi strani pa eni mehanizmi stiskajo za vrat, tko da jih veliko obupa, še preden začne ... ali pa začnejo gruntat strategije za okol prinašat državo
in ja, to ko je titud omenil Kavčiča, to je ključno, kaj se je takrat dogajalo v SLO znotraj juge ... on je bil ful za stvar, imel je eno vizijo (svobodno podjetništvo ...) in za tiste čase kar malo preveč napredne "kapitalistične" ideje, so SLO takoj "kaznovali" z nadgradnjo in izgradnjo težke, glomazne industrije, to je zelo zanimiv del naše zgodovine
moje mnenje je, da se SLO še dolgo ne bo pobrala iz teh uničujočih ukrepov, ki so sledili po Kavčiču
ok, zdej bom poskusila bolj artikulirat zadevo, ki sem jo v začetku posta zastavila ... gre se zato, da pristajamo na neko precej nerazdelano vizijo, kako naj bi nek vrh, špica delavnih in ustvarjalnih ljudi (a zato obstaja mogoče kakšen gen ?
) bil garant tudi za socialno državo, se pravi, da oni s tem, ko imajo, konec koncev tudi regularne službe, plačujejo tudi davke za "ostale", ki regularne službe nimajo
se pravi naj bi dajali delavni ljudje nek privilegij "lenarjenja" ostalim
pri čemer se spregleda že začetno strukturno "nastavitev", da pač take "nastavitve" trenutno ni, da bi imeli vsi priložnost delat v regularnih službah in plačevat davke, se pravi, da imajo privilegij prav tisti, ki plačujejo davke, trenutno pač, žal v SLO
to je tista fora, ko Lažnivi kljukec sam sebe iz vode ven potegne, ali pa una, ko kača svoj rep grize
(in osebno - ne, vedno pač govorimo iz "svojega želodca": se borim za tak privilegij že kar nekaj časa, rade volje bi plačevala davke, pa podpirala še deset "lenuhov")
in zato, v zgodovini človeštva potreba po novih vizijah, novih sistemih, ki bodo že v začetni nastavitvi omogočali neko porazdeljenost
zdej komunizem je to videl kot ukinitev privat lastnine ... pol imamo še cel kup socialističnih utopij in mogoče je ena izmed njih prav UTD
na tole pisanje bom odgovorila s priliko spomenika v Tivoliju v spomin Kosovelu. Spomenik je bil z namenom, da bi sokiral postavljen v okolje kjer je s svojo pojavnostjo lahko sokiral. Ama finta je bila, da je bila sokantna zadevscina nagravzno skropucalo.
Meni se je takrat postavilo vprasanje, ali je dejansko mozno danes sokirati samo se z nemarno grdimi stvaritvami. In moja ugotiovitev je sledeca:
Za lepo stvaritev, da sokira s svojo lepoto, je potrebno neprimerno vec kreativne energije, kot pa da se naredi eno grdo skropucalo in se ga postavi v okolje kamor ne pase.
Point zgodbe je, da kreativnost zmeraj pomeni nek druzbeni presezek v danem trenutku. V visoko konkurencnih druzbah, kar druzba globalno gledano je, pa je to izredno tezko. Zato pa imamo pri nas toliko kvazi umetnikov, ki so sicer kreativni, toda njihove stvaritve pac ne zmorejo presegati s svojo kreativnostjo konkurence.
Dodala bi se en komentar - Slovenija je uvoznica delovne sile. Pravnikov, ekonomistov in druzboslovcev ne uvazamo, ker imamo hiperprodukcijo tega kadra.
Pojdi si ogledat 1x kako gradbisce in bos imela priliko videti pisano narodnostno sestavo od Romunov, narode bivse juge, Slovake, Poljake - enkrat sem pri nekem Italijanskem podjetju videla celo Irance. Pa da ne bos mislila, kako slabo so placani ... v lanskem letu sredi najvisje sezone je placa gradbinca znasala okoli 300 000 SIT - ama ves, so oz. smo Slovenci postali prefini za tako usrano delo kot je gradbenistvo.
Pa da ti dam na voljo se malo bolj sofisticirane poklice, ki so pri nas deficitarni: zdravniki, medicinske sestre, racunalnicarji, strojniki ....
Tko da ja, slovenci smo postali fini, studirat pa gremo na tiste easy way studije - druzboslovje.
Plus, ce bi danes ukinili delo prek Servisov, bi se sprostilo mnogo mest, za tiste, ki bi zeleli redno delati.
Pa se to, ali si se kdaj vprasala, zakaj je pri nas tako tezko dobiti dobrega komercialista, glede na hiperprodukcijo ekonomistov ....
tocno ta ambivalenca namrec kaze, da je nas studij ekonomije sam sebi namen ter da kadra ne producira za namene trga ...
p.s. Najboljsi komercialist, ki ga trenutno poznam je po izobrazbi filozof ...
Home
Pages: 
