Bom še svoje mnenje povedala o bistvu situacije, ker vidim, da Loops različna mnenja o "incidentu" dokaj dobro prenaša.
Torej, zame tvoje vedenje predvsem ni bilo taktno. Verjamem, da je zletelo iz tebe čisto spontano, morda celo malce impulzivno, a dejstvo je, da v svojih načrtih s partnerjem njega pri tem nisi upoštevala (da on tebe že predhodno ni upošteval, je druga zgodba, ki daje razumeti, zakaj se je zgodilo, kar se je).
Nekateri ste pisali o skrivnostih, ki morajo na dan. Ja, se strinjam, a pod določenimi pogoji. Da oseba sama prepozna, da je napočil trenutek za nalivanje čistega vina. Pa da se sama odloči, komu bo o tem spregovorila (izjema so kot zmeraj zlorabe, nevarnost homicida ali suicida).
Pa mogoče še tole:
Lilith wrote on 31.01.2004 at 16:59:27:Iz poglavja Vojne brazgotine: Članstvo v klanu zabrazgotinjenih
V arhetipu skrivnosti je nekak urok. Kot črna mreža zastira del ženske psihe in jo prepričuje, da nikoli ne sme razkriti skrivnosti, še več, verjeti mora, da jo bodo v nasprotnem primeru vsi spodobni ljudje večno zmerjali in sramotili. Grožnja se pridruži skriti sramoti, tako da ženska nosi dvoje bremen namesto enega.
Ta preteči urok zabava le ljudi, ki prebivajo v majhnem, črnem kotičku v svojem srcu. Med toplimi ljudmi, ki ljubijo življenje, velja povsem nasprotno. Pomagali bodo izvleči skrivnost, saj vedo, da povzroča rano, ki se ne bo zacelila, dokler skrivnost ne bo izpričana v besedah.
...
Ko je skrivnost naposled razkrita, duša ne potrebuje le besed "Hmmm, res, kako grozno," ali "Hm, življenje je kruto." Ne podcenjujmo je. Prava milost je, če nas posluša človek, ki zna poslušati s srcem in zmore trzniti, zadrgetati in začutiti žarek bolečine, ki mu prebode srce, ne da bi se zrušil. Del zdravljenja skrivnosti je, da izpoved gane. Šele nato lahko okrevamo od sramote, saj sprejemamo pomoč in nego, ki ju ob izvirni poškodbi ni bilo.
Take stvari rada večkrat preberem, menim tudi, da jih mirno lahko prenesemo tudi na moški spol.