Angelus wrote on 13.10.2004 at 11:29:03:Odpuščanje ima, kot sem že prej rekel, opraviti samo z osebo, ki zameri. Vsak dogodek se zgodi zato, da nam v danem trenutku nekaj pokaže oz. hoče, da se nekaj naučimo-nič se ne zgodi kar tako!!! Pozoren je treba biti na VSE, kar se TUKAJ in ZDAJ dogaja, ker sedanji trenutek je edino kar šteje, točka moči je vedno v sedanjem trenutku (Louise L. Hay). Obstaja vaja odpuščanja, kako človeku, ki ti je storil nekaj hudega, odpustiti. Najprej je seveda treba odpustiti sebi za zamero, ki jo gojiš (negativno čustvo-ni v skladu z naravnimi zakoni). Ko dosežeš to, da si objektivni opazovalec situacije v kateri se nahajaš (to dosežeš tako, da enostavno pustiš, da misli letijo (postaneš pretočen), hkrati se pa nobene misli ne okleneš. Če se ti to zgodi, samo preusmeri pozornost na dihanje-bodi dihanje. Nato pride najtežji (najlepši) del: Osebo, ki ji zameriš, si predstavljaj kot ŽRTEV ŽRTVE (če bi bila ta oseba ozaveščena, tega zagotovo ne bi storila), kot otroka, ki trpi zaradi tega ker dela slabo, hkrati pa ne ve, kako nehati trpeti. Pobožaj tega otroka, da se mu prikaže nasmešek na malem objokanem obrazu, povej mu da je vse v redu...Igrajta se skupaj. Z vizualizacijo dosežeš vse...Nato ga pa spusti, osvobodi ga in posledično-sebe. Naslednji kontakt z osebo je povsem drugačen...Odnos spremeniš v petih minutah, samo verjeti je treba, verjemite mi
Dragi Angelus
Očaran sem nad tem, kar si napisal. Bi te enako lepo prosil, da mi oprostiš mojo nevednost in skrajno omejenost, ki sem se je boleče zavedel pri poskusu upraksitve /ali je to tudi lepa beseda, oziroma, ali je to sploh beseda...kaj pa če v tem tiči vzrok?/ tvojih resnično lepih besed, v časovno obdobje petih minut. Ker mi ni uspelo niti pod skrajno razno, te prosim za pomoč.
Podal ti bom en hipotetičen primer, kajti moji so čisto preveč banalni, da bi te utrujal z njimi in ti čas jemal.
Takole:
Oče je imel sina, starega...eee...recimo ene štiri leta, punčico svojega očesa. Zanj bi storil vse in bla bla bla. Nekoč, v trenutku očetove nepazljivosti, je otrok padel v potok...in utonil.
Odpuščanje očeta samemu sebi v petih minutah. Odpuščanje otrokove matere očetu otroka v petih minutah. Odpuščanje otrokove matere sebi v petih minutah. Odpuščanje otroku v petih minutah.
Prosim.
aja, lepo zveneče besede so res lepe...a ne redijo. Preverjeno.
en bk