Post by 2227 on 02.11.2004 at 12:42:56
| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Zloraba pravega pomena besede odpuščanje http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1097046618 Message started by exodus on 06.10.2004 at 09:10:18 |
|
|
Title: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by exodus on 06.10.2004 at 09:10:18 Predlagam Arleni, Stojchyju in predvsem Miški, da si naslednji tekst v celoti prečitati, po možnosti tudi sprintate in preučite, ker se ekskluzivno na vas nanaša, vsaj po moji oceni: ;) Odpuščanje je tako kompleksen duševni proces, da se ne da dati preprostega odgovora. Odpuščanje je lahko izjemno koristno in plodno za tistega, ki ga zmore izpeljati, v nekaterih primerih pa je povsem neprimerno ali celo nevarno. Na primer: če nekomu še vedno grozi neka zloraba, bi bilo povsem nesamozašččitno, da bi potencialna žrtev poskusila odpustiti tistemu, ki jo trenutno ogroža. Kot je bilo že zapisano, žrtve pogosto, žal, še prerade odpuščajo in se slepijo z iluzijami, "da ni tako hudo". če se na primer žena trudi, da bi odpustila možu, ki je do nje nasilen, bo potlačila svojo jezo in druga negativna čustva. Brez jeze pa ni energije, da bi se branila. Nasprotno velja za žrtve zlorabe, ki ni več aktulana. Te žrtve so pogosto razdvojene, ali bi si dovolile, da si zacelijo svoje rane in poskušajo odpustiti tistemu, ki jih je prizadel, ali ne. Gre za nezavedno prepričanje, da bi s popolnim okrevanjem od travme morda (prehitro in prelahko) opravičili storilca. Žrtev lahko tudi verjame, da je bilo destruktivno vedenje do nje prehudo, da je preveč trpela in da tega grdega ravnanja ni mogoče z ničemer nadoknaditi oziroma poplačati. Odpuščanje je "nepravo", če ga uporabljamo zato, ker ne zmoremo prenesti jeze do storilcev. Jeza je namreč potrebna, da sploh lahko stopimo v proces "očiščenja in olajšanja" (katarze). Z jezo na storilca pridobimo občutek moči in šele od tu naprej lahko usmerimo svoje doživljanje v proces odpuščanja. Nepravo odpuščanje je tudi [b]"prezgodnje" odpuščanje: v bistvu gre za nezmožnost, da bi se soočili s tistim, ki je z nami grdo ravnal. Morda se ne počutimo dovolj varno za tako soočanje (se tega človeka upravičeno ali neupravičeno bojimo) ali pa se nimamo za dovolj "vredne" za tako soočanje(morda celo sprevrženo menimo, da tako ravnanje zaslužimo ali smo tudi mi krivi, da je do zlorabe prišlo - na primer žrtev spolne zlorabe z zelo nizkim samospoštovanjem; ravno take sprevržene misli so ene od hudih duševnih posledic zlorabe). Tako prezgodnje ali "instant" odpuščanje je lahko tudi nezaveden subtilen odpor same žrtve, da bi se trudila za odpuščanje (kot je že bilo povedano, se s tem zanika bolečina, hkrati pa gre za izogibanje resnemu čustvenemu delu, ki je potrebno za avtentično odpuščanje). Nekateri ljudje lahko celo silijo žrtve, naj "odpustijo"; lahko gre za zelo površno povzemanje nekaterih religioznih ali psihoterapevtskih stališč. S takim siljenjem izpade odpuščanje kot nekaj trivialnega, neka vrste socialne spodobnosti, vljudnosti, lahko pa s siljenjem v odpuščanje manipuliramo z žrtvijo. Žrtve se tako sili, naj potisnejo svojo jezo na tiste, ki so z njimi grdo ravnali, in naj zanikajo svojo duševne bolečine. čE SILIMO LJUDI K ODPUŠčANJU ZATO, KER SE NAM TO ZDI "SPODOBNO", SMO ZANESLIJIVO NAJMANJ NESPOŠTLJIVI DO NJIHOVEGA TRPLJENJA. če pa manipuliramo z žrtvijo (da bi morali zaščititi uglednega storilca ali da nam ne bo treba spremeniti odnosa do storilca), tudi zanesljivo postanemo soudeleženi v zlorabi. Ljudje od katerih se zahteva "instant" odpuščanje, se lahko počutijo dvojno krive[b]: ker se lahko krivijo, da so postali žrtve, in dodatno, ker ne morejo zares odpustiti. [b]Tako prezgodnje odpuščanje - hote ali nehote - ima namen, da v končni meri storilca osvobodi odgovornosti. V ozadju procesa odpušččanja ne gre za pasivno vdano prenašanje preteklih zlorab, ampak ZA OJAčEVANJE AGRESIVNOSTI. Ta je potrebna, kot je že bilo omenjeno, za občutke jeze, ki so nujna predhodnica odpuščanja in samozaščitnega vedenja. Pristno odpuščanje je dolg čustven proces in ne dogodek ( da naenkrat rečemo, tako - sedaj pa sem odpustil(a) in je vse rešeno). Do tega procesa ne vodi nobena bližnjica ali lažja pot in nikogar se ne da prisiliti vanjo. Ob odpuščanju vedno plačamo tudi osebno ceno - odreči se je treba "mračnemu zadovoljstvu", ki ga prinaša zamera. čisti altruizem pomeni torej izrazito osebno neodvisnost - v tem primeru nam da občutek, da smo osvobojeni od moreče čustvene povezanosti s storilcem zlorabe. Ampak tudi v alturizmu (krščanski in new-agerski termin o "vseprežemajoči ljubezni") lahko gre za drug pomen le-tega: tako je nezavedno lahko altruistično vedenje namenjeno tudi temu, da bi ljudje sami sebi dokazali, da so "dobri", da bi torej prekrili svoje nizko samospoštovanje!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by bogglefreak20 on 06.10.2004 at 12:18:56 exodus wrote on 06.10.2004 at 09:10:18:
Zdi se mi, da ne gre zamenjevati odpuščanja s pozabljanjem. Nekomu odpustiti ne pomeni vztrajati v statusu quo in trpeti zlorabo še naprej. Odpuščanje je čustvena kategorija, ki nosi največ duševne koristi tistemu, ki odpušča, ne pa tistemu, ki je odpuščeno. Če žrtev odpusti svojemu napadalcu, je to korak, ki njej omogoči korak naprej v svojem življenju. Pomeni, da razume in sprejme dejstvo, da ta oseba, ki ji je kakokroli škodovala pač v tistem trenutku in situaciji ni znala ali hotela drugače. Odpuščanje pomeni odložitev duševnega bremena. To ne pomeni, da naj žrtev naslednjič zopet pasivno dopusti zlorabo. Banalen primer po točkah: 1. ugrizne me pes. 2. ko dozori v meni spoznanje, da ta pes v tistem trenutku pač ni mogel drugače, kot da me je ugriznil bodisi iz strahu in samoobrambnih namenov bodisi iz nagona bodisi iz žive zlobe, to dejstvo sprejmem in mu odpustim. 3. temu psu se vseeno več ne približam, ga pa tudi ne dojemam kot sovražnika, ga ne preklinjam in ga ne želim fentati. prav tako ne pozabim na ugriz in morda sem zato ob srečanju z drugimi psi previdnejši (toda ne v smrtnem strahu ali paranojičnem prepričanju, da mi vsi psi želijo škodovati). |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 06.10.2004 at 17:27:53 bogglefreak20 wrote on 06.10.2004 at 12:18:56:
lepo prosim, da psa in ostalih živali ne enačite z agresorjem v podobi homo sapiensa homo sapiens ima namreč čudovito sposobnost zavestnega odločanja in relativne svobodne volje |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by exodus on 08.10.2004 at 14:05:51 bogglefreak20 wrote on 06.10.2004 at 12:18:56:
Njop, to ni isto, niti ne vidim, od kod si razbral to iz konteksta, saj nikjer ne namiguje, da bi enačli odpuščanje s pozabljanjem? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by arelena on 08.10.2004 at 18:13:26 ;)hej , EXO... ali ti je zopet dolgčas , prijateljček? ne ljubi se mi ponavljati eno in isto v stotih variantah... mogoče , kdaj drugič... :D ::) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by exodus on 08.10.2004 at 20:36:14 arelena wrote on 08.10.2004 at 18:13:26:
Aralena, ne da bi imel karkoli proti tebi, ker se mi zdiš povsem OK, ampak moti me ta stvar, da nisi NARAVNA. Delaš se, da si nekaj, kar v bistvu nisi, se pravi prirejena. Bodi "einfohen" človek, čisto preprost in povej, kaj si zares misliš, čemu vsa t pretvarjanja, ko koketiraš s svojim lažnim ali zlaganim jazom, preoblečenim v takle pocukrano new-agersko platno prisiljenega altruizma oziroma ljubezni, ki ni pristna. S tem odbijaš ljudi, verjemi mi, tvoj slog pisanja je identičen Stojchyjevemu. Vem, da nekaj poskuša, iščeš neke izhode, da bi se našla, ampak išči še naprej, tako da boš ti ti. Žal veš to tudi ne bo šlo, če si pogledaš nekega budista, pa skušaš živeti po tem, ti ne bo uspelo, žal, bila si vzgajana v drugem kulturološkem in socialnem okolju, in kar je še najbolj pomembno, to tvoje okolje ti je zadalo čustvene rane, verjetno družina,kar pri teh menihih ni slučaj, in to je biszvena razlika med tabo in temi. RAzumeš, ker či si preveč v tej tvoji veri, kar sklepam da si, mi ne boš niti pripravljena prisluhniti in boš še naprej vztrjajala pri svojem, svojih iluzijah, kar pa veš, da te lahko drago stane. Bodi Arlena, ne pa poskušaš biti nekdo drug, pa ne si lagat, da imaš vse ljudi rada, ker togre za obrambni mehanizem ZANIKANJA, sploh če skušaš vzljubiti ljudi, ki so ti zadali največ ran.... ker odpuščanje je proces, niti ni priporočljivo vedno odpuščat, saj veš vsak dobi izpostavljeni na koncu svoj račun,.. :P |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by arelena on 09.10.2004 at 09:54:56 ;)EXO , veš , saj sem te tudi jaz kar malo pogrešala... :Dsem , kar sem in sem sama svoja ...sprejmi pač tako ...kot sem uživaj... :-* |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by exodus on 09.10.2004 at 12:27:07 arelena wrote on 09.10.2004 at 09:54:56:
Veš v čem je tvoj osnovni problem? To, da vsiljuješ drugim svojo voljo s takšno trdoto in neomajno togostjo, predvsem pa z vsiljivostjo, ki je na čase res nevzdržna, da človeku dobesedno piješ kri, kot radi rečemo. Zakaj nekaj ne napišeš iz sebe, to, kar si ti misliš, namesto, da na vsak post daš replay: oj, ah, prijateljček, veš, saj, sprejmi, rad, ah, hi, hu, ha,ljubezen, hehe, ojla, tralala, hopsasa, prijatelj, hihi....... Napiši cel stavek ,ki pa ne ne bo tako osladno pocukran, ampak boš izhajala iz sebe? Saj vem, da morda preveč zahtevam, ampak morda pa se je bil ovsaj vredno poskusiti, kaj? Tale tvoja pritajenost in nenaravnost se vidi na milje daleč, to pa odbija ljudi.... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by arelena on 09.10.2004 at 14:22:48 ;)očitno sem ti taka tudi všeč , ker se vedno zapneš z menoj... ???... narobe je , ker verjetno niklo ne bereš , kaj tii kdo napiše s pozornostjo... veš , znam se tudi kregati in ne le od ;Dpuščati , če ti bo sedaj laže...vwndar se trudim , da tudi , ko to počnem , nisem preveč destruktivna in napadam le osebnost in ne Bistva V ČLOVEKU... in , če si mi kar simpatičen , kaj te to moti... no ...vsaj dokler ne zatežiš z vedno istimi temami... daj , spomi se kaj novega , pa se bom z veseljem odzvala... do tedaj EXO...obilo ljubezni...tako in drugače :D ;D :-* |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Miska on 11.10.2004 at 08:54:22 exodus wrote on 06.10.2004 at 09:10:18:
Dragi exo! Ponovno globoko ganjena ob tvoji tolikšni skrbi za druge (da ob tem pozabljaš celo nase ;D ) ti sporočam, da sem z vso pozornostjo prebrala in preučila tale tekst in da se z vsem napisanim (na tvoje presenečenje) – STRINJAM… Tvoja ocena je bila torej (kot ponavadi) – zgrešena… Pa lep dan ti želim! |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 10:57:59 Dragi exodus,pri meni si tudi naletel na nestrinjanje...zakaj kompliciraš? Malo mi je čudno, da si se odločil rangirati odpuščanje na "nepravo" in "instant". Tudi ti dragi exodus zlorabljaš pravi pomen besede odpuščanje. Zelo pomembno: ne gre enačiti odpuščanja z opravičevanjem nekega dejanja. To, da nekomu odpustiš, sploh ne pomeni, da njegovo dejanje opravičiš (dejanja svojega predznaka minus ne izgubijo), oziroma kot si se ti izrazil, da živiš v t.i. iluziji "ni tako hudo". Odpustiti pomeni sebe osvoboditi škodljivosti zamere, ki kot veste povzroča tudi raka. Zamera razjeda človeka, s tem imam osebne izkušnje; oseba, ki ji pa zameriš, s tem nima več nobene zveze, odpuščanje je to, da se znebiš bremena, ki ti škoduje, ne glede na dejanje, ki je to povzročilo. Dragi Exodus: ODPUŠČANJE JE ABSOLUTNO SAMO DOGODEK IN NE DOLG ČUSTVEN PROCES. Odpuščanja se da naučiti, če iz tega nastane dolg čustven proces, je nekaj narobe z metodo...Vizualiziraj in odpusti! Lep pozdrav vsem, lepo se igrajte skupaj. In tako je. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 13.10.2004 at 11:06:02 Angelus wrote on 13.10.2004 at 10:57:59:
Lep pozdrav Angelus Zanimiva trditev. Bi bil lahko deležen obširnejše razlage prosim ? en bk |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Loops of Infinity on 13.10.2004 at 11:27:22 en_bk wrote on 13.10.2004 at 11:06:02:
Če ti ni odveč, en_bk, menim, da je pod to mišljeno, da je odpuščanje-odpustiti v veliki meri odločitev nekoga, kakor navsezadnje tudi odločiti se, da bomo nekomu podarili ljubezen. Hm, samo zdaj vidim, da sem nekaj nasprotnega rekla. Da uvidimo, da je ljubezen svodbodna, pa je potreben proces... al kaj? (somebody stop me - zmeda ;D). Dogodek je, ja, preseneti te, zato je to mal težko sprejet, da zmeraj bil svoboden. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 11:29:03 Odpuščanje ima, kot sem že prej rekel, opraviti samo z osebo, ki zameri. Vsak dogodek se zgodi zato, da nam v danem trenutku nekaj pokaže oz. hoče, da se nekaj naučimo-nič se ne zgodi kar tako!!! Pozoren je treba biti na VSE, kar se TUKAJ in ZDAJ dogaja, ker sedanji trenutek je edino kar šteje, točka moči je vedno v sedanjem trenutku (Louise L. Hay). Obstaja vaja odpuščanja, kako človeku, ki ti je storil nekaj hudega, odpustiti. Najprej je seveda treba odpustiti sebi za zamero, ki jo gojiš (negativno čustvo-ni v skladu z naravnimi zakoni). Ko dosežeš to, da si objektivni opazovalec situacije v kateri se nahajaš (to dosežeš tako, da enostavno pustiš, da misli letijo (postaneš pretočen), hkrati se pa nobene misli ne okleneš. Če se ti to zgodi, samo preusmeri pozornost na dihanje-bodi dihanje. Nato pride najtežji (najlepši) del: Osebo, ki ji zameriš, si predstavljaj kot ŽRTEV ŽRTVE (če bi bila ta oseba ozaveščena, tega zagotovo ne bi storila), kot otroka, ki trpi zaradi tega ker dela slabo, hkrati pa ne ve, kako nehati trpeti. Pobožaj tega otroka, da se mu prikaže nasmešek na malem objokanem obrazu, povej mu da je vse v redu...Igrajta se skupaj. Z vizualizacijo dosežeš vse...Nato ga pa spusti, osvobodi ga in posledično-sebe. Naslednji kontakt z osebo je povsem drugačen...Odnos spremeniš v petih minutah, samo verjeti je treba, verjemite mi :) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 13.10.2004 at 11:46:31 Angelus wrote on 13.10.2004 at 11:29:03:
meni se ob takih in podobnih razmišljanjih postavita vprašanji: 1. Večina problemov pri današnji mladi generaciji dokazano izvira iz preveč permisivne vzgoje, ali bolje rečeno zaradi razvajenosti. Recimo, en tak primer je tisti fant, ki je pobil straše in polbrata iz koristoljubja v Rovinju. Razvajeni ne vedo kaj je trpljenje in kaj je trud ... njim je vse prinešeno na pladnju ... pa vendar taki razvajenčki, ki jim ni nič hudega postanejo najhujši kriminalci in tirani ??? 2. Zakaj je treba vizualizirat, da je ta človek otrok, če pa ni otrok, če je odrasel? Meni to spominja na bagateliziranje in "zloraba" otrok ... recimo jaz osebno, če mi otrok reče ali stori kaj slabega tega niti ne jemljem za zlo in zamero... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 11:58:17 Draga sinjeoka, sploh ne razumem, kaj ima veze tvoja prva točka z vsem, kar se povedal. Nihče ne govori o vzgoji otrok, to je druga tema, ki se je ne gre dotikat kar tako. Kar pa zadeva tehniko vizualizacije: verjamem, da (še) ne razumeš enih določenih miselnih procesov, ki spreminjajo svet. Ne obsojaj (ČE si obsojala - to samo ti veš), česar POPOLNOMA ne razumeš... v vsakem od nas je otrok! |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Amstel on 13.10.2004 at 12:03:26 Odpuščanje pomeni, da od-pustiš svojo vlogo žrtve... življenja, ljudi, okoliščin.... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 12:09:51 Točno! Ni bilo govora o IGRANJU žrtve, samo razumeti je treba, da vsak v danem momentu deluje na podlagi vzorcev, ki mu govorijo, kako postopati. V tem smislu je bila mišljena besedna zveza žrtev žrtve... Primer: "Moj oče me je vzgajal tako, kot je njega njegov oče..." |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 13.10.2004 at 12:10:19 Angelus wrote on 13.10.2004 at 11:58:17:
še 1x bom zastavila vprašanje torej, ti trdiš, da si je potrebno nekoga, ki te je prizadel (agresorja), predstavljati v vlogi žrtve - žrtve. Jaz pa sprašujem, kako tretirati agresorja, ki ni nikoli bil v vlogi žrtve? v vsakemu je otrok ... res je ... toda v odraslih je poleg otroka tudi odrasel ... zato res ne razumem zakaj bi morala vizualizirati otroka in ne odraslega, ki je nenazadnje v odrslem tista ta pomembnejša vloga? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 13.10.2004 at 12:13:30 Angelus wrote on 13.10.2004 at 12:09:51:
evo točno tko ... kaj pa če se vzorec ni prenesel, ampak je nastal? oziroma, ali ti resnično verjameš, da vsakdo, ki je imel težko otroštvo, zato postane recimo zločinec? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 12:17:13 Sinjeoka! Tvoj odpor je prevelik... Vzemi v roke Louise L. Hay: Življenje je tvoje. Če boš tudi do te knjige čutila odpor, še nisi na poti in tudi to je v redu - najbrž še ni primerno... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 13.10.2004 at 12:25:52 Angelus wrote on 13.10.2004 at 12:17:13:
buahahahahahahahahahahahaha in smeh do solz |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 13.10.2004 at 12:27:19 Angelus wrote on 13.10.2004 at 11:29:03:
Dragi Angelus Očaran sem nad tem, kar si napisal. Bi te enako lepo prosil, da mi oprostiš mojo nevednost in skrajno omejenost, ki sem se je boleče zavedel pri poskusu upraksitve /ali je to tudi lepa beseda, oziroma, ali je to sploh beseda...kaj pa če v tem tiči vzrok?/ tvojih resnično lepih besed, v časovno obdobje petih minut. Ker mi ni uspelo niti pod skrajno razno, te prosim za pomoč. Podal ti bom en hipotetičen primer, kajti moji so čisto preveč banalni, da bi te utrujal z njimi in ti čas jemal. Takole: Oče je imel sina, starega...eee...recimo ene štiri leta, punčico svojega očesa. Zanj bi storil vse in bla bla bla. Nekoč, v trenutku očetove nepazljivosti, je otrok padel v potok...in utonil. Odpuščanje očeta samemu sebi v petih minutah. Odpuščanje otrokove matere očetu otroka v petih minutah. Odpuščanje otrokove matere sebi v petih minutah. Odpuščanje otroku v petih minutah. Prosim. aja, lepo zveneče besede so res lepe...a ne redijo. Preverjeno. en bk |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 12:30:12 Smeh je zdrav,solze tudi...Imej se ful lepo Sinjeoka. Adijo. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 13.10.2004 at 12:33:47 Angelus wrote on 13.10.2004 at 12:09:51:
Mhm...torej če povzamem - moj oče me je zverinsko pretepal, ker je njega njegov oče zverinsko pretepal. Po tej logiki naj bi jaz zverinsko pretepala svojega otroka. Jaz uboga žrtev. A ne, tako pa ne bo šlo. Jaz nisem robot, ki ga sprogramiraš, pač pa imam svobodno voljo miljejsko programiranje presekati. Če hočem, seveda (morda bom imela pri tem nekaj težav, a lahko to presežem). Če nočem presekati kroga nasilja, potem sem pa odgovorna in kriva. Simple as that. Eno je, da ne znaš drugače, ker živiš v džungli, stran od civilizacije. Drugo je, če se ti na vsakem koraku sporoča, da je možno tudi drugače. Za nasilje NI opravičila. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 12:36:58 Če je prisotna ljubezen, je odpuščanje kot joga - takojšnje očiščenje. Ja, tudi v takih primerih!!! en bk, tudi ti se imej ful lepo. Učimo se skupaj in poskušamo. Jaz se učim - in uživam v življenju... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 12:40:36 Lilith, napačno si me razumela - preberi prejšnje poste. Seveda presekati!!!! Tudi jaz se učim delati DRUGAČE. Še enkrat: Odpustiti ne pomeni opravičiti!!!! Dejanje je v vsakem primeru podlo!!! |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 13.10.2004 at 12:46:36 Angelus wrote on 13.10.2004 at 12:36:58:
Hehe Hvala za izčrpen odgovor, kako besedje /je to lepa beseda ali bi bilo besedičenje primernejše?/ udejaniti v praksi. en bk |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 12:50:19 en bk - preberi rajši kaj piše, kot pa da se ubadaš s tem, kako je napisano. Lahko vse skupaj resno jemlješ, lahko pa tudi ne. Odločitev je zelo tvoja. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 13.10.2004 at 12:55:27 Lilith wrote on 13.10.2004 at 12:33:47:
em zgolj za intermezzo ... ko smo ravno pri džungli ... a se je kdo vprašal, kako hudiča gorile in šimpanzi vedo, da se mladičev ne sme zverinsko prebunkati? Ker tega v taki meri kot človek ne počnejo? ... in ne znajo uporabljati interneta... (domnevam) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 12:57:39 Kaj pomenijo zvezdice pod imenom?? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Loops of Infinity on 13.10.2004 at 13:01:39 Na vsakih svojih sto odposlanih postov dobiš eno zvezdico zraven začetne ene, ko se registriraš. Administratorji foruma imajo zelene in mislim, da nam ni vidno število njihovih postov. Če pa te je slučajno zmedlo, da ima kdo malo število zvezdic glede na veliko število postov, pa je to zato, ker se je odregistriral, pa potem spet ponovno registriral, tako da so prejšnji posti nekako v podzemlju, al pa minusu. Oz. zdaj vidim, da tam zvezdic tudi več ni 8) P.S.: Ta moja razlaga ne velja - gledam zdaj in se tudi cudim, kako so zvezdice ;) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 13.10.2004 at 13:03:36 Hvala lepa loopsy :) Love will tear us apart again...Ta komad je pa totalni urejeni kaos! Obožujem ga! |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by BlablaMen on 13.10.2004 at 13:08:00 Angelus wrote on 13.10.2004 at 13:03:36:
Zame je bila banana totalno urejeni kaos mojega trbuha. Oboževal sem jo. Sedaj mi gre pa skoraj na bruhanje, ko jo samo vidim. :P |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by picola on 13.10.2004 at 16:00:10 Angelus...jst sem še pred nekaj časa razmišljala tako kot ti...Vse je kul,dokler se ti nekaj ne zgodi...potem vse teorije padejo v vodo...je pa res,da je to najboljša pot,ki jo ti opisuješ,vendar jo je redkokdo sposoben hodit.Sem mnenja,da na koncu koncev,če želimo dosežt svoj notranji mir,nujno moramo razmišljat na podoben način kot razmišljaš ti,vendar je prej negativna paleta čustev nujno potrebna za očiščenje. Se pravi,strinjam se z Lilith in Sinjeoko(tut pri nekaterih drugih topicih smo mel debato o tem) in se strinjam s tabo(in podobno mislečimi).Najprej je nujno potrebna katarza čustev in šele nato odpuščanje. Še naprej pa povdarjam razliko med dejanjem in osebo.Jst bom odpustila osebi neko dejanje,ki ga je storila meni(čeprav še naprej mislim,da je to dejanje popolnoma neprimerno in ga je potrebno kaznovat,zato,da človek razume,da je naredil narobe,da čuti frustracijo). Če pa se jaz postavim zase pa še ne pomeni,da sovražim drugega(oziroma v prvih trenutkh mogoče tudi,samo to je naš naravni mehanizem,ki nam pomaga preživet,hvalabogu,da ga imamo).Se pravi,če meni nekdo naredi nekaj hudega,bom odreagirala tako,da bom zaščitila sebe,se bom postavila zase(ali za svojega bližnjega), največkrat tudi vložila trud v to,da bo človek za to svoje dejanje kaznovan(odvisno tudi od tega,koliko se počutim prizadeto),občutila vso paleto negativnih čustev,se jih na koncu očistila in poskušala odpustit osebi za njegovo dejanje(ker se zavedam,da zamera in sovraštvo ne prineseta kaj prida dobrega pa tudi zato,ker razmišljam na podoben način-kar je pri nekaterih sporno-da ima vsak v sebi Otroka,pa tudi Starša,ki pa sta ponavadi močnejša od Odraslega,ker imata več energije-odgovor Sinjeoki-zato je tako težko po mojem mnenju spreminjat in predvsem zavedat se svojih vzorcev),kar pa ne pomeni,da ga bom od sedaj naprej imela rada,ampak ga samo ne bom sovražila,niti ne pomeni,da bom od sedaj naprej to isto dejanje imela za dobro,ampak še vedno za dejanje,ki ni primerno/je škodljivo/ki prizadane/itd. Se pravi,če povzamem,strinjam se delno s tabo in delno z Lilith in Sinjo,kar pri meni vse skupaj prinese MOJ proces odpuščanja in pogled na te in podobne situacije(naj se ob tej priliki zahvalim vsem,ki so mi v topicu Posilstvo pomagali(zavedno ali nezavedno...) malce skorigirati moj pogled na zadevo. Aja,dopuščam možnost,da si ti sporočil isto,samo z drugimi besedami,zato prosim,če vzameš to samo kot izražanje mojega mnenja. Lahko pa da se motim... :),pa sej veste...se samo učim...,tako kot vsi...-dobrih dejanj in popravljanja tistih manj dobrih... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Rose on 13.10.2004 at 20:22:12 Angelus wrote on 13.10.2004 at 11:29:03:
Ja, vem kaj misliš. Odpuščanje "nima zveze z drugo osebo". Če sem zaradi neodpuščanja sama v zablodi in se zaradi tega trpinčim, s tem škodim le sebi. Ko odpustiš, s tem ni mišljeno, da moraš to drugi osebi povedat ali ji to izrečt ali jo zaradi tega objet tko po ameriško, ampak predelat pri sebi, zaradi sebe. Ponavadi to pride s časom, torej v nekaj letih, in ko to itak ugotoviš, čez ta čas, je pa res nesmotrno zapravljat čas za to, da boš to itak ugotovil. Torej the sooner the better. Lp. :) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 13.10.2004 at 22:45:53 Dobro napisano Rose. Tu sem se kr nasmejal - "objet tko po ameriško" ;D ;) Glede časa... ..lahko je to "takoj" ko se zamerljivec za to odloči, ko je pripravljen/sposoben to predelat. ..In stopi/t korak naprej. ..lahko je kadarkoli, ..lahko je zdaj, ..lahko nikoli. Sam zamera ni fajn, grize. In kliče črne oblake. Za črne oblake pa nikoli ne veš kaj prinesejo.. Se strinjam - " the sooner the better". |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 10:44:30 picola...hvala. Recimo da sem že dal eno ful hudo paleto teh čustev skozi, da sem lahko zmožen zadevo na tak način gledati - sem že doživel nešteto katarz in jih še nešteto bom (kako odrešujoče spoznanje!) Ko se ti kaj zgodi, teorije ne začnejo padati v vodo, ampak dobiš priliko, da jih začneš udejanjati. Začneš čutiti hvaležnost za take situacije, kajti na tak način se testira tvoje delo na sebi - jasno lahko sklepaš, na kateri stopnji rasti si. Vsi smo na tej poti - odpor nekaterih je povsem normalen. Vsi smo si enaki in vsi smo popolni. Picola samo še nekaj: Nikoli ne vlagaj truda v to, da bo nekdo kaznovan - za to je poskrbljeno - vsak plača oz. je nagrajen za vse, kar naredi. In bolj se tega zavedaš, bolj se manifestira...Lep dan želim vsem - lepo se igrajte skupaj. :) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 14.10.2004 at 10:59:28 picola wrote on 13.10.2004 at 16:00:10:
ali mi lahko razložiš, zakaj imaš občutek, da se moraš s takim človekom sploh ukvarjat in se trudit imeti ga rada ... zakaj se preprosto ne odmakneš od njega potem, ko si uspela sebi odpustit? Kaj je tisti mehanizem, ki te sploh sili v odnos z nekom? Zakaj meniš, da bi odmik pomenil "sovražim te"? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 11:11:33 sinjeoka wrote on 14.10.2004 at 10:59:28:
Sinjeoka....ni se ti treba s tisto osebo ukvarjati, samo rada jo imej - pomagala ti je odpustiti! Kako drugače pa misliš da se boš naučila odpuščati, kot pa da ti nekdo nekaj stori?? Bodi hvaležna za vse, kajti vse je namenjeno tebi. Vse kar se ti zgodi, je za tvojo dobrobit. Ne mešaj to, da imaš nekoga rada s tem, da imaš odnos...Ni isto. Imej rada, ker boš najbolje plavala skozi tok življenja - brez vsakršnega napora. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 14.10.2004 at 11:22:30 Angelus wrote on 14.10.2004 at 11:11:33:
em... ta oseba mi je pomagala tudi zameriti (a moram za ta nauk tudi bit hvaležna?) čist btw. midva nimava odnosa, rad me imaš pa kljub temu? (a jaz to prav zastopim ???) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 11:29:42 Seveda ti je pomagala zameriti!! Kako se boš naučila odpustiti, če ne boš znala zameriti?????? Sinjeoka, ne omejuj pojma ljubezni, ne dajaj ga v škatlico, ki jo ti imaš za shranjevanje tega pojma. Da, rad imam vse ljudi, tudi tebe. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 14.10.2004 at 11:59:51 Angelus, pozdravljen spet Ne mi zamerit, ampak malček sem skeptičen do razsvetljenja na način: heureka, to je to. Da ne boš takoj planil po meni, češ, lej ga, foušeritnež, ki tako ne zna, pa kritizira, ali pa totalen slepec, ki bluzi kar nekaj. Ti bom dejal, da gugalnico kar dobro poznam /sem skoraj na ti z njo/, ker se zelo rad ali nerad gugam /če govorim le o sebi/. In tvoje doživljanje je šele prvi gug v desno potem, ko te je potiskalo v levo do skrajne točke...mislm...do točke, do katere te pač je potiskalo...kaj že...življenje s svojimi preizkušnjami in te nato zazibalo skozi čtivo Hajeve Lojzke v desno. Do iznihanja je še kar kaj časa /če se sploh kdaj izniha/...in čtiva in izkušenj in preizkušenj. Ko bo čez čas grizlo, ko bo nasmeh na obrazu postajal boleč, ko boš začutil nestrpnost, se ne sekiraj. Začenja se gug v levo...a že malo manj v levo...in tako naprej...proti srcu... Aja...nekje na poti je tudi odpuščanje...iz srca...najbrž. en bk |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 12:32:09 Točno tako en_bk. Tega se popolnoma zavedam, saj je že grizlo in gugalo v levo....tolikokrat. Takrat je tudi Lojzka težko pomagala, sam je OK. Greš naprej, iščeš nove poglede, v glavnem pot je takšna. Zakaj misliš, da moje besede sedejo v kalup začetnika (prvi nihaj)? In zakaj razvoj sploh časovno opredeliti? Bilo bi skrajno brezveze od mene, da bi zdaj tebi poskusil dokazati, da pa ja nisem na začetku, ampak da recimo Lojzka pride v poštev kadarkoli (ne samo na začetku, čeprav se ponavadi začne z njo, tudi jaz sem tako začel). Mogoče te je malo zmedla moja stopnja optimizma, ki ti je najbrž bila največkrat pokazana s strani začetniške navdušenosti. Proces je proces - brez rangiranja... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 14.10.2004 at 12:36:18 Kdaj sem podvomil? Ko sem te prosil za konkreten nasvet. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 12:54:45 en_bk wrote on 14.10.2004 at 11:59:51:
Ne zamerim, ker si skeptičen,ker si občasno tudi mnenja, da besedičim - ti pa ne zamerit, ker se mi je zdelo, da se želiš dvigniti nad nekoga (v tem primeru mene) Glede konkretnega nasveta pa: saj si ti objavil članek o svetovanju na pozitivkah.... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 14.10.2004 at 13:05:17 So objavili. Me pa resnično zanima, kako celo pot, ki je naporna in dolga /preverjeno in preverjano/, zreducirati na pet minut z enakim rezultatom...to je brez prekrivanja, maskiranja, sprenevedanja, laganja samemu sebi...iz srca, za vedno. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by titud on 14.10.2004 at 13:22:47 en_bk wrote on 14.10.2004 at 13:05:17:
Po moje se poti odpuščanja, da jo prehodiš res iskreno in temljito, prvič ne da skrajšat. Pogosto ta prvič traja celo življenje. Ampak če ti jo enkart res upe prehodit, je vsaka naslednja skor zihr krajša in ne vidm razloga, zakaj ne bi bla enkrat lahko tkorekoč hipna. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 13:29:46 Preverjeno in preverjano s tvoje strani (zakaj misliš, da uporabljaš najbolj optimalne metode?). Mogoče je zaradi tega naporno in dolgo... Z vsemi štirim grizeš, da bi prišel do odgovora, kako to izvesti, v bistvu pa nima smisla, da ga iščeš, ker v to enostavno ne verjameš. Ti moraš najprej sploh dovoliti možnost, da proces mogoče pa le ni tako dolg in naporen, ampak samo stvar odločitve ("jaz tebi hočem odpustiti!" ali pa "jaz hočem nehati kaditi!"). Znebi se skepse, to je bolj ali manj vse. To je začetek, potem pa enostavno probaš in ko dobiš prvo potrditev, da je to možno, je veliko lažje hoditi naprej po takšni poti. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 14.10.2004 at 13:42:15 Angelus wrote on 14.10.2004 at 13:29:46:
Saj...saj to te prosim. Pokaži kako, opiši. Trdiš da znaš, ponujam ti konkreten primer. Ni dovolj, da napišeš, da kjer je volja je tudi pot in da se da...opiši tvojo inačico odpuščanja v petih minutah. Seveda je moja stvar potem, da jo sprejmem zdravo za gotovo ali pa ti podam svoje dvome o njej, svoje izkušnje o posameznih točkah...kakorkoli. Če napišeš, da je odpuščanje garantirano dogodek, proces pa slepa ulica, potem bodi konkreten, argumentiraj, saj si dal to pot že neštetokrat skozi, kot pišeš. Ne odpravljaj me s floskulami o neverjetju in da dvomu ni mesto. Kdor ve, zna svoje vedenje tudi izraziti. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 14.10.2004 at 13:50:12 titud wrote on 14.10.2004 at 13:22:47:
Kako naj ti odgovorim na kratko. Ker ni časa. Ali...ker je čisto preveč napak, ki jih moram še storiti v tem življenju. Ker je čisto preveč poti in stranpoti, ki jih moram prehoditi. Sem nekaj računal. Če se izkušnje akumulirajo v zavednosti, potem mi bo mogoče uspelo čez...em...ene petdeset življenj. In takrat bi lahko razmišljal o hipnosti...s preseganjem vzroka. Do takrat je pa hipnost iluzija...zame...k sem samo en bk. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 13:55:39 To sem včeraj v malo drugačni obliki na tem forumu napisal in sem naletel na ful konkreten val nestrinjanja...To je tudi moja inačica en_bk, a si pričakoval neko zapleteno formulo ala e=mc2? [Očetu sem odpustil na točno tak način in ga imam neizmerno rad kljub...] Odpuščanje ima, kot sem že prej rekel, opraviti samo z osebo, ki zameri. Vsak dogodek se zgodi zato, da nam v danem trenutku nekaj pokaže oz. hoče, da se nekaj naučimo-nič se ne zgodi kar tako!!! Pozoren je treba biti na VSE, kar se TUKAJ in ZDAJ dogaja, ker sedanji trenutek je edino kar šteje, točka moči je vedno v sedanjem trenutku (Louise L. Hay). Obstaja vaja odpuščanja, kako človeku, ki ti je storil nekaj hudega, odpustiti. Najprej je seveda treba odpustiti sebi za zamero, ki jo gojiš (negativno čustvo-ni v skladu z naravnimi zakoni, ampak je potrebno, da začneš karkoli delati v tej smeri; zahvali se samemu sebi). Ko dosežeš to, da si objektivni opazovalec situacije v kateri se nahajaš (to dosežeš tako, da enostavno pustiš, da misli letijo (postaneš pretočen), hkrati se pa nobene misli ne okleneš. Če se ti to zgodi (da se okleneš), samo preusmeri pozornost na dihanje-bodi dihanje. Nato pride najtežji (najlepši) del: Osebo, ki ji zameriš, si predstavljaj kot "ŽRTEV ŽRTVE" (prosim ne jemlji tega dobesedno; če bi bila ta oseba ozaveščena, tega zagotovo ne bi storila, to je ideja besedne zveze), kot otroka, ki trpi zaradi tega ker dela slabo, hkrati pa ne ve, kako nehati trpeti. Pobožaj tega otroka, da se mu prikaže nasmešek na malem objokanem obrazu, povej mu da je vse v redu...Igrajta se skupaj. Z vizualizacijo dosežeš vse...Nato ga pa spusti, osvobodi ga in posledično-sebe. Naslednji kontakt z osebo je povsem drugačen...Odnos spremeniš v petih minutah, samo verjeti je treba, verjemite mi |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by lola on 14.10.2004 at 14:01:36 Angelus wrote on 14.10.2004 at 13:55:39:
Je to samo navedeno iz knjige in se ti zdi "fajn" ali pa je kaj tvoje osebne izkušnje pri tem? Meni se kljub vsemu odpuščanje v realnem življenju ne zdi tako preprosto. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 14:07:14 Lola...vse, kar sem povedal, je le moja interpretacija tega, kar sem do zdaj v življenju prebral. Nekaj pa le ostane v glavi ;D |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by lola on 14.10.2004 at 14:22:09 Angelus wrote on 14.10.2004 at 14:07:14:
Torej gre za teoretiziranje brez osebne izkušnje. Škoda. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by en_bk on 14.10.2004 at 14:25:31 Lepe besede, Angelus. Na še nekaj lepih besedhttp://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1078736754;start=46#46 |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 14:26:16 Hehe draga lola, preberi vse, kar piše. Prosim. Govoriti take stvari brez osebnih izkušenj bi pa res bila katastrofa, se strinjam. Veliko, veliko osebnih izkušenj lola z nekaj malega teoretiziranja. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by exodus on 14.10.2004 at 14:34:35 Angelus wrote on 14.10.2004 at 13:55:39:
Hm, bistveno je, roko na srce in povej po resnici, se počutiš sedaj kaj bolje? Ker če ne, tako odpuščanje nima nobenega smisla, sploh pa tako hitro ali prisiljeno odpuščanje je lahko v bistvu potlačitveni mehanizem. Mislim, da tudi za odpuščanje moraš biti zrel, da sploh lahko odpustiš, pa če je zdravo odpustiti določeni osebi. Če recimo žrtev spolnega nasilja odpusti posiljevalcu, si naloži le še dodatno breme, tako da se na koncu lahko duševno sesuje. Ne, ampak mora podoživeti jezo, bes ,sovraštvo, če ne drugo kasneje preko psihoterapevta, npr. s transferjem. Ker dobro veš, kakšen je tak občutek, ko nekaj tiščimo v sebi, misleč, da smo vse pošlihtali, da nas bo odpuščanje osvobodilo, nikakor ne, lahko nam še bolj okrni samospoštovanje... Tale new-agerska varianta ali strogo krščanska je lahko zelo huda za posameznika, če si jo interpretira na ortodoksen način in jo razume dobesedno... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 14.10.2004 at 14:43:39 Tvoje mnenje en_bk. Imaš pravico do tega, jaz se pa s tem pač ne strinjam. Jaz za vsako svoje početje dobim feedback, odgovor v takšni ali drugačni obliki, vesolje zrihta... In dokler mi bodo znamenja govorila, da sem na pravi poti, tako dolgo bom tudi jaz po tej poti hodil. Ti si izberi drugo pot - izgleda ni primerno, da ti jaz ponujam svojo, ni zate. Si pa mogoče želim osebnega kontakta s tabo, konkreten pogovor bi mogoče tudi meni kaj novega pokazal. I Respect You. Zdravo Exodus, na kratko: da, počutim se super ravno zaradi tega, ker sem dejanjem dovolil, naj imajo negativni predznak in jih nisem opravičil (opravičevanje dejanja je tisto, kar bremeni pri odpuščanju, ker večinoma ne moreš opravičiti). Seveda sem pa moral iti in sem šel skozi vse te negativne feelinge kot so bes, sovraštvo, želja po maščevanju itd., drugače itak ne gre. Del poti pač, ki je enako pomemben kot vse ostalo, kar pride potem. Exodus I Respect You too. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by exodus on 14.10.2004 at 14:55:27 Angelus wrote on 14.10.2004 at 14:43:39:
Ja, En_bk ti je zelo pametno skušal povedati, da je ta ljubezenska in vseodpuščojoča faza le ena skrajnost nihalke, druga skrajnost ali faza je nasprotno predznačena in gre za vse sovraštvo, tudi in predvsem do sebe. Najbolje je pač zlata sredina, ampak jo je težko doseči, da si jezen, ko je potrebno, da premoreš pač zdravo agresivnost, pa tudi ljubezen, da nisi tako top in trd, ko ni potrebno, ampak mehak in ljubeč, ampak ne do vseh, le do teh, ki si zaslužijo - sicer delaš proti sebi. Ampak če hočeš, da bo nihalka obstala nekje na sredini, je ne smeš premikati (odmaknili so ti jo že itak ti, ki so te ranili), ker če jo enkrat zagugaš, posebaj z velikim odklonom (dolgoletni čustveni pretresi, npr. kakršnakoli oblika zlorabe) se le s težavo umiri - v tem je problem. Zato mislim, da je najbolj pomembno, da če se že nahajamo v kateri od teh skrajnosti, da se vsaj umirimi, trezno premislimo, da smo zapadli v ekstrem, npr. verski fanatizem, "vseprezemajoca ljubezen" itd.., ker s tem se samo slepimo. Nisem še srečal človeka, ki bi lahko na en mah odpustil, kvečjemu si to nekateri sami sugerirajo, ker si to želijo, ali pa vidijo npr. kake budiste in druge ljudi, ki pa so ziveli v povsem drugem okolju in niso imeli niti priloznosti ,da bi se lahko soocli z realnimi problemi, s katerimi se sooča naša zahodno-krščanska kultura. Oni niso nič boljši kot mi, v tem je fora. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 14.10.2004 at 15:01:47 Odpuščanje.. ..lahko je to "takoj" ko se zamerljivec za to odloči, ko je pripravljen/sposoben to predelat. ..In stopi/t korak naprej. "Simpl." |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by arelena on 14.10.2004 at 15:48:15 ;)ja, pa še res je... ;D |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 14.10.2004 at 15:52:05 jaz bi tudi rada odkrila magic tick za odpuščanje, ama klin moj gumb za odpuščanje je pokvarjen ... OK čisto resno ... in zdaj ko ste odpustili ... ali ste srečni? Angelus, 2227, arelena, kdorkoli? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by BlablaMen on 14.10.2004 at 16:12:39 sinjeoka wrote on 14.10.2004 at 15:52:05:
Srečni ;D Seveda, bolj kot ti že ;D |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by picola on 14.10.2004 at 18:01:01 [quote author=picola link=board=prijateljstvo;num=1097046618;start=30#,kar pa ne pomeni,da ga bom od sedaj naprej imela rada,ampak ga samo ne bom sovražila,niti ne pomeni,da bom od sedaj naprej to isto dejanje imela za dobro,ampak še vedno za dejanje,ki ni primerno/je škodljivo/ki prizadane/itd. Točno to sem napisala tukej,kar me sedaj sprašuješ.Ne potrebujem takega človeka imet rada,niti ga ne rabim sovražit. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by picola on 14.10.2004 at 18:13:23 Aja,zgornji odgovor je za Sinjeoko,da ne bo vprašanje odkje mi zdej to. Aja,Sinja,meni se zdi nekako logično,da če nekomu odpustiš,da ti pade en kamen od srca/si srečnejši/bolj umirjen.Ali si imela v mislih kaj drugega s tem vprašanjem? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by miha- on 14.10.2004 at 19:47:28 odpuscati "mora" tisti, ki obsoja.... oz. ce ne obsojas, nimas kej odpuscat... odpuscanje je neke sorte razumevanje... razumevanje,"da je obsojat brezveze"... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by miha- on 14.10.2004 at 19:50:26 oz. mal cudno sem povedal hmm.. odpuscanje je razumevanje, da sodbe v nas ne prinasajo nic dobrega.. prvo pa itak da razumes, da odpuscas zard sebe |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by arelena on 15.10.2004 at 07:57:59 :)in Picola in Miha sta prav povedala in se z obema strinjam... odpuščanje je res najprej zaradi sebe...ker obsojaš...in najprej je treba odpustiti sebi... nato šele drugim... in potemmogoče nisi srečen na način, kot misliš ti Sinja... a imaš mir v sebi , s seboj in s svetom...in si zadovoljen... :) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 15.10.2004 at 08:32:40 Odgovor Sinjeoki: Da, zelo zelo zelo srečen sem. Odpustiti je božansko. Oseba, ki ji odpustiš, to tudi čuti - nastopi sprememba odnosa, le-ta se zgradi na novih temeljih (v skladu z novimi energijami, presežena karma). Lp vsem ostalim, lepo se igrajte. ;) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 15.10.2004 at 08:41:48 Angelus wrote on 15.10.2004 at 08:32:40:
da se razumemo ... jaz nimam problemov s konceptom odpuščanja sebi, ker se strinjam s trditvijo, odpustiš zaradi sebe ... do tukaj se kar strinjam (no razen z Angelusom, ki pravi, da je odpuščanje možno v trenutku, jaz bolj zagovarjam bikovo trditev, da je to en proces)... Toda ... še zdaj ne vem, zakaj bi s tem človekom vztrajala v odnosu? (govorim za hude zamere in ne za zamerice) ... torej dragi Angelus ... zakaj je po tvoje, treba s takim človekom sploh ostati v odnosu? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 15.10.2004 at 08:49:30 Sinja, zdaj pa zares: preberi si tretjo stran našega pogovora. Kdo te pa sili karkoli v življenju narediti? Vse je tvoja odločitev, by the way tudi to, da sploh obstajaš... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 15.10.2004 at 09:02:59 Angelus wrote on 15.10.2004 at 08:49:30:
no prav, zakaj bi se morala odločit, da z nekom ostanem v odnosu? oziroma, kaj botruje tvoji odločitvi, da na novo zgradiš odnos, ki je bil pred odpuščanjem, zajeban? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Marya on 15.10.2004 at 09:05:52 Pozdravljeni pozitivci, po dolgem času, je mene zopet zamikalo, da se vključim v razpravljanja na forumu. Predvsem me je pritegnilo Angelusovo razmišljanje. Draga sinjeoka, nisem bila vprašana jaz, ampak o tem zakaj z nekom sploh ohraniti odnos, ki ti je storil nekaj zelo hudega, bom povedala tole - mogoče tudi bolj zase kot zate. Vse kar se nam v življenju dogaja, se nam dogaja zato da se od tega nekaj naučimo. Ali drugače, vse kar se nam dogaja in čemur smo priča "od zunaj" je odraz nas samih. Dokler iščemo krivdo drugje kot v nas samih, težav ne bomo razrešili. Vprašajmo se, zakaj se nam je to zgodilo in najbolje, da s procesom odpuščanja začnemo takoj. Sinjeoka, res je to lahko proces in Angelus, zadeve lahko razrešiš tudi v trenutku. Gre za to, da se z vzorcem ukvarjamo dolgo časa nezavedno. Ko pa ga ozavestimo, ga lahko razrešimo tudi v trenutku, lahko pa mu dajemo moč in se gremo proces še naprej. Oba imata popolnoma prav. Imeti lepe odnose z vsemi v svojem krogu je ljubezen in naj nas vse spremlja ljubezen. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 15.10.2004 at 09:16:44 Tega še jaz ne bi znal lepše in bolj korektno povedati ;) Bistvo si zadela v enem zamahu... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 15.10.2004 at 09:24:32 Zdaj sem pa res izgubila nit ... ali se nam življenje dogaja zato ker se sami tako odločimo, ali zato, ker nam je tako namenjeno? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 15.10.2004 at 09:26:25 Marya wrote on 15.10.2004 at 09:05:52:
em ... po tvoji filozofiji potemtakem žleht ljudi ni, so samo naše izmaličene podobe ??? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Marya on 15.10.2004 at 09:33:56 Draga Sinjeoka, če temu rečeva moja filozofija, tudi prav. Jaz verjamem, da "žleht" ljudi ni. Ljudje smo vsak na svoji poti. Nevednost, je tista, zaradi katere so ljudje žleht. In vedenje je tisto, ki daje moč. Če vemo, da ljudje v vsakem trenutku ravnajo najbolje, kot je v njihovih zmožnostih, potem jih lahko razumemo in jim v trenutku odpuščamo. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Miska on 15.10.2004 at 09:38:34 sinjeoka wrote on 15.10.2004 at 09:24:32:
Izgubiti nit pravzaprav sploh ni nujno nekaj slabega… zelo velikokrat smo šele takrat sposobni videti (in sprejeti) še kaj drugega… tisto recimo, česar prej ravno zaradi zaverovanosti in prepričanosti samo v svojo resnico nismo zmogli… ;) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angelus on 15.10.2004 at 09:39:15 Lahko nastane zmeda, vem. Za vse, kar se nam v življenju zgodi, nosimo stoodstotno odgovornost. Temu sem se jaz, ko sem to prvič prebral, grozovito uprl. Ampak je tako. Sami si kreiramo vse, kar se nam zgodi, na začetku seveda nezavedno. Ko se pa končno zavemo, da to v bistvu ni breme, ampak prava moč, si pa kreiramo lepe stvari. Praktičen primer: pride dan, ko ti enostavno vse gre od rok - pozitivna naravnanost (sploh ti ne pade na pamet, da bi šlo karkoli narobe - čista kreacija vsega okrog sebe). Če pa pride dan, ko "vstaneš na levo nogo", pa dobro vemo, kaj se zgodi oz. dogaja vse dokler ne spremenimo miselnosti. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Valentina on 15.10.2004 at 09:40:11 sinjeoka wrote on 15.10.2004 at 08:41:48:
Moja izkušnja je taka: če odpustiš, daš odvezo odnosu, drugo osebo pustiš iti svojo pot, odnosa tako rekoč ni več; če ohranjaš zamero, še naprej gojiš odnos, ga hraniš, in to s svojo energijo, kar v končni fazi škoduje tebi. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Loops of Infinity on 15.10.2004 at 09:43:56 Marya wrote on 15.10.2004 at 09:33:56:
Res je to, toda če človek ljubi, ga boli dejstvo, da velikokrat možnosti niso omejene na njegovi strani, vendar mu "druga" stran ne dopušča, da bi lahko ravnal, kot verjame, da je prav. Odpuščati je lepo, pa vendar je najtežje sprejet, da po svoji volji in želji nihče v nikomer ne more roditi ljubezni. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 15.10.2004 at 09:46:11 Marya wrote on 15.10.2004 at 09:33:56:
ok, podem so egoizem, tiranstvo, lenoba le plod moje prenapete domišljije (kreacija) oziroma, kaj potem te "tadruge" ljudi pripravi do notranje spremembe, če sami niso sposobni videti zaradi nezavedanja lastnih vzorcev recimo svojega egoizma ??? samo... zakaj pa potem te lastnosti vidim samo v nekaterih ljudeh? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 15.10.2004 at 09:48:59 Miska wrote on 15.10.2004 at 09:38:34:
nope ... je bila samo prošnja, da mi razjasnijo inkonsistenco v svojih argumentih (sicer pa si se nekoč tudi sama umaknila iz debate, ko sem te vprašala po tvojih filozovskih izhodiščih) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Marya on 15.10.2004 at 09:59:33 Sinjeoka, da so slabe lastnosti le plod tvoje domišljije nikakor ni res. Menim pa, da če te take lastnosti ljudi spremljajo, da jih opaziš, potem bodi nanje pozorna in poglej, kaj se moraš od njih naučiti ti. Za vsakogar v življenju pride čas in vse je enakovredno. Smo takšni in drugačni in oboji nujno potrebni. Vsakdo je z vsakomer v obojestranskem odnosu: učitelj - učenec. Pri tem je najpomembnejše, da smo odprti tako za dajanje kot sprejemanje. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Gru Gru on 15.10.2004 at 09:59:37 Ja povedat, kako odpustit je lahko, v praksi izvest, pa malo težje. Običajno se sam poslužim, kakih skrajnih primerov. Mislim, da smo to tematkiko že precej fajn predelali na threadu o posiljevanju. Nekako drži to kar želiš ti Angelus povedat, tud Marya ma point, vendar če tega kar govorista ni začutit, pol tud prejemnik tega ne bo razumel ali doživel tako kot želita to sama povedat. Konkretizirajta se. Meni ob odpuščanju pride običajno na misel zgodbica iz vojnih časov. Sta se na srečanju zapornikov iz koncetracijskih taborišč srečala dva interniranca. Prvi vpraša drugega:"Si ti odpustil nacistom." Drugi odgovori:"Ne sovražim jih še iz dna duše." Nakar mu prvi odgovori:" Zatorej te še vedno imajo v ječi." Kaj želi zgodba povedat, to da smo mi sami tisti, ki odločamo kako bomo napade, na naše bitje vzeli. Dogodek se je že zgodil. Poškodba je storjena. Od nas pa je odvisno ali bomo to v sebi nosili kot grenivko ali si dovolili, preko odpuščanja, da se v nas naseli veselje. Če bomo iz dneva v dan naokrog govorili, kok nas je nekdo prizadel, kok nas to boli, se vrtimo v začaranem krogu. Gre predvsem za izstop iz kroga. Za to, da postavimo meje, kolikor se jih le da. Včasih jih žal ne moremo. Mislim, si tudi da razlaga, skozi karmo, da si lohk hvaležen, da te nekdo nauči, ni čist razumska in logična. Po tej logiki bi reku, da so tisti, ki so jih Nemci uplinjali, imeli idealno priložnost učenja. Ne ga tko bedasto srat dragi moji. Nikakor ne verjamem, da si vsi od tam niso želeli živet lepo in mirno življenje. Res je situacija je bila takšna in neizbežna, pa vendar zakaj se je svet temu uprl. Zakaj so se pojavili partizanosti, in proti nemška koalicija. Zakaj niso enostavno odpustili!!! |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Marya on 15.10.2004 at 11:06:07 Gru gru, me zelo veseli ta tvoj prispevek in se popolnoma strinjam da je govoriti lahko, v praksi teorijo živeti, pa nekaj popolnoma drugega. Ampak točno taka je pot. Nekako moraš priti do spoznanja kaj te osvobaja in šele potem lahko v življenju začneš ubirati pot k svobodi. Moj primer odpuščanja in rezultat, ki je temu sledil je naslednji. Ko mi je pred tremi leti iznenada umrla mama, sem bila trdna, močna, jeklena ... v očeh drugih ljudi občudovanja vredna, kako zelo trden in močan človek sem. V resnici se je v meni rušilo vse, ampak tega si sploh nisem hotela priznati. Po tem, ko se mi je od tistega časa - torej v roku treh let - do danes, življenje v celoti spremenilo, popolnoma nič ni več istega: razšla sem se s partnerjem , odselila sem se od doma, imam novo službo, nov avto, še druge rože so mi všeč, sem začela postajati spet nezadovoljna in nestrpna. Začel me je oblivati strah in to v hudi obliki, zopet omotice, čudno počutje, krčevito, nesproščeno telo. Vse te znake zdaj že toliko prepoznam, da se takoj zavem, da se približuje velika sprememba in da se ne smem ničemur umikati in upirati ampak stopiti naravnost v srž problema ter se odpreti in sprejeti vse kar prihaja. Dlje kot se upiram, huje je. To kar želim povedati je, da sem po treh letih prepoznala, da mami zamerim in to zelo zelo, da me je pustila samo v času, ko sem jo najbolj potrebovala. Vedela sem, da nekaj moram storiti, ker ji niti sveče nisem mogla več prižgati in po kar nekaj časa zatajevanja, je lepega dne prišlo spoznanje, da tudi po smrti nosim zamero do mame. Odpustila sem ji, ker sem spoznala, da sem bila v svoji težnji po občutku varnosti, zelo sebična. Zaradi izgube občutka varnosti sem se počutila hudo nebogljeno. Darilo, ki sem ga dobila je to, da sem se odprla in spet postala občutljiva na ljubezen... Trenutno ne morem več nadaljevati, ker sem rahlo skrenila. Ponovno podoživljam stvari in še ni tako svetlo in svobodno. Se slišimo. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Miska on 15.10.2004 at 11:27:34 Marya… zelo dobro vem, o čem govoriš… zato mi dovoli, da samo naredim copy-paste nečesa, kar sem pred časom napisala: Miska wrote on 14.04.2003 at 21:46:46:
… in dodam, za katerekoli vrste bolečino gre, treba jo je spustiti… in vem, da se trudiš zdajle narediti prav to… Ti pošiljam dobre misli! :-* |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Marya on 15.10.2004 at 14:36:55 Hvala Miska, za dobre misli. Za rešiti imam še veliko saj do tekočih solz še sploh nisem prišla. Nazadnje me je samo treslo in metalo od bolečine in tiščanja v prsnem predelu. In del bremena je odšel in hvaležna sem za to. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Miska on 02.11.2004 at 10:05:30 V razmišljanje, kdor si tega pač želi… tule je 12 korakov do odpuščanja, kot jih opisuje Jean Monborquette, 66-letni duhovnik in psiholog, profesor na pastoralnem inštitutu Univerze Saint-Paul v Ottawi, Kanada. Kot teolog, filozof, vzgojitelj, psiholog ter klinični psiholog po izobrazbi veliko predava in vodi skupine za odpuščanje. Jean Monborquette razločuje dvanajst korakov v psihičnem in duhovnem procesu odpuščanja, ki je božji dar in človeško dejanje obenem. Ti, kot pravi, niso čudežen recept, ampak napotki za notranje romanje. Lahko nam pomagajo preseči zamero, ozdraviti rano, moliti in ljubiti tistega, ki nas je prizadel: 1. Odločim se, da se ne bom maščeval. Neham z dejanji, ki žalijo. Želja po maščevanju poživlja rano in ji preprečuje, da bi se zacelila. Odpuščanje ni mogoče, dokler nadaljujem z dejanji, ki žalijo. 2. Priznam, da sem ranjen in notranje osiromašen. Ne morem odpustiti, če še naprej zanikam, da sem bil prizadet ali užaljen in notranje razgaljen. Žalitev vzbudi čustvo ponižanja in sramu. Eden izmed prvih korakov je ta, da podoživim dogodek, ko me je nekdo ranil, ter da sprejmem to rano in osramočenost. S tem je podobno kot s trnkom: ne morem ga odstraniti tako, da ga iztrgam, ampak ga moram potisniti še bolj v meso, da potem lahko izvlečem ost. 3. Z nekom se pogovorim o svoji rani. Prizadetost zapira vase. To, da jo z nekom delim, mi pomaga podoživeti dogodek bolj mirno, a le, če me drugi zna poslušati, ne da bi sodil, moraliziral, dajal kup nasvetov in celo, ne da bi poskušal ublažiti bolečino. Njegovo brezpogojno sprejemanje bo prizadeti osebi pomagalo, da se bo sprejela z večjo prizanesljivostjo. 4. Opredelim, kaj sem »izgubil«, nato lahko »žalujem« za tem. Ko me nekdo prizadene, moram žalovati za tem, kar sem od te osebe pričakoval. S tem, da to pustim, je povezano čustvo žalosti. Natančno moram pregledati, kako je žalitev negativno vplivala name, na odnos do sebe, uspeh, lepoto, zdravje, družbeno podobo, občudovanje ljubljenega bitja, poštenost,… Zavedati se moram, da ni prizadeto vse bitje, ampak le del mene. Včasih me bolj rani razlaga neprijetnega dogodka kot dogodek sam. 5. Sprejmem svojo jezo in željo po maščevanju. Zaradi pomanjkljivega razumevanja ljubezni se mi pogosto zdi, da moram potlačiti vsakršno agresivnost. Toda potlačeno čustvo se bo prej ali slej pojavilo kot takšna ali drugačna napaka: neupravičena kritika, cinizem, sovražnost, obtoževanje, kuhanje jeze,… Čustvo ni negativno samo na sebi. Če ne priznam svoje jeze in želje po maščevanju, češ da hočem odpustiti, pomeni, da lažem sebi in spreminjam odpuščanje v hinavščino. Najti moram takšen izraz ali izhod, ki bo razbremenil mojo čustveno napetost. 6. Odpustim sebi. To je eden izmed odločilnih korakov pri odpuščanju. Ne morem namreč odpustiti drugemu, dokler nisem odpustil sebi. Ločimo tri vire nespoštovanja sebe: razočaranje, da nisem bil takšen, kot bi moral biti po idealu, ki sem si ga izdelal; besedna ali nebesedna negativna sporočila staršev in ljubljenih, spoštovanih ljudi: ko jih je več, to lahko vodi v manjvrednostni kompleks; pa tudi napadi »osebne sence«; to sestavljajo vsi vidiki osebnosti, ki sem jih potlačil, ker so se mi zdele nesprejemljive za družbeno okolje. 7. Začnem razumeti tistega, ki me je ranil. Odpustiti je treba z odprtimi očmi: razumeti ne pomeni nekoga opravičevati ali mu odvzeti krivdo, ampak gledati nanj bistrovidno, tako, da lahko razumem vse razsežnosti te osebe in razloge za napako. Odpuščanje potem ne bo kot nepremišljeno ali slepo dejanje, saj bomo našli razloge. Boljše razumevanje stanja pred tem in odvisnosti neke osebe nam pomaga odpustiti. Ta korak vsebuje odločitev, da neham drugemu očitati ali ga soditi. Ko obsodim tistega, ki me je prizadel, navsezadnje obsodim samega sebe. Velik del tega, kar v drugem odklanjam, je pogosto del mene, ki ga nočem prepoznati v sebi. 8. Odkrijem smisel rane za svoje življenje. Kakšni so možno pozitivni učinki, ki jih je rana povzročila v življenju? Ni napake, neuspeha ali rane, ki ne bi skrivala prvin rasti. Nasprotnik me je morda opozoril na šibke točke mojega (samovšečnega, samovoljnega ali koristoljubnega) jaza. »Pomembno je upoštevati najvišji človekov potencial, ta, ki zmore preoblikovati osebno tragedijo v zmago, trpljenje v človeško uresničenje« (Viktor Frankl). 9. Imam se vrednega odpuščanja. Doživeti moram, da mi je drugi odpustil, da bom tudi sam lahko odpustil drugemu. Kdor ni zmožen pustiti ljubiti ali pa se ne zaveda, da je ljubljen, ne more dajati ljubezni. Prikličem si v spomin, kako sem sam doživel, da mi je kdo odpustil, oziroma kako sem doživel Božje odpuščanje. Ni stvar volje, čutiti se ljubljen vse do odpuščanja. To je milost, podobna spreobrnjenju. 10. Neham si prizadevati, da bom odpustil za vsako ceno. Odločim se, da ne bom edini tvorec odpuščanja, odpovem se osebni moči, ki bi mi jo odpuščanje lahko dalo. Osvobodim se tudi subtilnega napuha in nagona po obvladovanju. Odločim se za sodelovanje z Božjim delom, to pa je mogoče le po molitvi. 11. Odprem se milosti odpuščanja. Vedno je pobudnik odpuščanja Bog; odpuščanje ni dejanje volje, ki bi bilo odvisno zgolj od nas, ampak je predvsem sad spreobrnjenja srca. To pa, četudi je v nekaterih primerih nenadno in spontano, se ponavadi rodi, zori in se razvija v krajšem ali daljšem časovnem obdobju. Za to milost je včasih potrebno tudi dalj časa moliti. Med molitvijo se zdravijo čustvene rane, ki so nastale v človeku, kateremu je bila storjena krivica. Z molitvijo ozdravlja tudi spomin na dogodek ali osebo, ki je človeku storila krivico in ga ranila. Molitev za milost odpuščanja je dejanje in izraz človekove volje, da se resnično želi spreobrniti. To pomeni, da se je odločil, da se nikakor ne bo maščeval. 12. Odločim se, da bom napravil konec odnosu ali pa ga bom obnovil. Običajno in zaželeno nadaljevanje odpuščanja je sprava. Toda ta včasih ni možna, pa tudi zaželena ne. Tisti, ki nas je prizadel, mora priznati svoj del odgovornosti pri krivdi. Spremembe v njegovem ravnanju so najboljše poroštvo za uspeh sprave. Prizadeti mora skušati odkriti resnico o sebi in žalostno izkustvo izkoristiti tudi za to, da premisli o nekaterih svojih držah. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 02.11.2004 at 10:23:31 Miska wrote on 02.11.2004 at 10:05:30:
Te točke ne razumem. Kaj naj odpustim sebi, če me je napr. nekdo posilil??? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 11:04:22 Ko in če bomo zmožni enkrat pozabit na to "posilstvo" in bomo obravnali kakšne druge stvari, bomo morda marsikaj lažje predebatirali.... Odpustiti samemu sebi. Velikokrat kdo krivi sebe za neka dejanja, misli, ipd., za stvari kot so: Quote:
..občutek krivde, ki pa je popolnoma - brezveze. Treba je razčistit in spregledat da nismo "krivi", ..in stopit dalje. Tudi v primeru posilstva ima žrtev velikokrat občutek krivde, počuti se krivo ker je takrat bila tam, ker je prisedla v avto, ipd., ..tukaj mora žrtev te občutke krivde vrečt v koš, si odpustit, ..ker ni nič kriva. Odpustiti samemu sebi? Itak. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 02.11.2004 at 11:32:48 japka wrote on 02.11.2004 at 11:04:22:
No, tukaj jaz namenoma izbiram posilstvo, ker se mi zdi, da je najtežje minimalizirati ga, ker je težko pogledati proč in se pretvarjati, da je storilec ena uboga ovčica, ki se ji je v življenju tako hudo godilo, da mora zdaj posiljevati. Quote:
To sem hotela slišati, ja. In veš kaj je pri vsem tem najbolj zanimivo? To, da bi se meni zelo hitro tovrstni občutki krivde vsiljevali, če bi živela v okolju, ki bi mi ves čas pralo možgane s karmo oz. s tem, da sem za vse, kar se mi zgodi sama odgovorna (zaradi grehov preteklosti). Ali pa če bi me kdo ves čas prepariral, da so storilci "pač samo ljudje", ki jih je treba sprejeti in odpustiti jim. Ja, v takem primeru bi si hitro tovrstne občutke krivde naložila. Nekaj v smislu - ah, saj sem vedela, da me lahko bilo kdo posili, ko pa smo vendar vsi kakšne travme dajali skozi. Zakaj sem potem sploh stopila na ulico? >:( |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 11:41:25 Odpusti si. Kr nisi nič kriva. Zdaj si prišla do točke 6: Quote:
(Velja tudi za tiste ki ne živijo v okolju kjer poslušajo o karmi in o storilcih, tudi njih velikokrat napade občutek krivde.) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 02.11.2004 at 11:44:05 japka wrote on 02.11.2004 at 11:04:22:
to čemur ti praviš krivda v tem primeru ni "objektivna krivda", ampak subjektivni občutek krivde, ki je bil nekomu vcepljen z napačno vzgojo. Kot na primer, da je treba vse slabo sprejeti, ker je pač tako namenjeno. Slika take žrtve je popačena in svojim dejanjem pripisuje pomen, ki ga dejansko na končno polsedico niso imela. Tukaj je poterbno žrtvi zgolj pomagati, da sprevidi, da s svojim ravnanjem ni doprinesla h končnemu rezultat baš nič. Odpuščanje je zame nekaj drugega. Glede na to, da nismo popolni od časa do časa tudi hote ali nehote prizadanemo nekoga. Priznati svoj polom v takih situacijah in prositi prizadeto osebo za odpuščanje je ODPUŠČANJE in ne obratno. Posilstvo je še posebej delikatno tudi zaradi ostankov patriarhalne mislenosti, da je ženska z jezikanjem (ne zadosti dobrim kuhanjem, zaradi nesreče s sekiro....) prispevala svoj delež, da jo je zvečer mož/oče posilil. Problem ni samo v miselnosti nekaterih moških, ampak tudi nekaterih žensk(običajno tistih, ki so bile same žrtve), da je to pravilno. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 11:45:45 Itak. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 02.11.2004 at 11:46:14 japka wrote on 02.11.2004 at 11:41:25:
a ni zanimivo, da se ob kakšnem prometnem prekršku manjše vrednosti noben pristaš karme ne spomni na svojo zlo usodo - karmo ... ampak zmeraj pizdi na skorumpirane policaje ;D ;D ;D ::) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 11:53:17 Zakaj bi bila karma zla usoda? Kako si prišla od odpuščanja do karme prekrškarjev? Ne poznam reakcij vseh pristašev karme. Poznam tud folk ki hladno sprejme da je pač zaje**l, da je naredil prekršek, in ne pizdi na druge. Sprejme položnico in to je to, kvecjemu zabrunda v brado da je pa danes res rastrosen in nepazljiv. So pa vsekakor vedno zanimive reakcije ob takih dogodkih, se strinjam ;D Ker vidiš svega i svašta. ;D |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by sinjeoka on 02.11.2004 at 11:57:02 japka wrote on 02.11.2004 at 11:53:17:
Saj ni, samo argument karme se uporablja samo pri deviancah. Ko se zgodi kaj pozitivnega ljudje pripišejo zasluge raje sebi kot pa karmi. Če zakon karme velja ... velaj od posiljevalcev do prekrškarjev... celo to, da je bila očitno tvoja karma, da se tu in zdaj bockaš z mano ;D |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 12:08:16 ..mah, sej se ne bockama ;) ;D Ko imam lep dan, ko se mi zgodi kaj good, pomislim na to, da vse se plača vse se vrača... Tudi dobre stvari.. :) Sem pa že videl stvari ki jih res nisem pričakoval, pa se še pleh ni zvil kaj šele kaj drugega.. Odvzem prednosti recimo. Jaoo ;D Lp (šibam v trgovino, naj bodo avti pridni ;D) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by exodus on 02.11.2004 at 12:09:05 sinjeoka wrote on 02.11.2004 at 11:57:02:
Pojav karme je zame nek duhovni koncept, ki skuša razložiti krivičnost, zakaj je toliko slabega na svetu, in da boš kaznovan, če boš sam hudoben, kar pa se dejansko sploh ne udejanja v realnosti. Po domače povedano velja "negirana karma", da večji barabin si, bolje prideš skozi življenje, čeprav morda taki ljudje res niso srečni, ampak morda niti ne toliko manj kot ti, ki živijo še v večji "bedi", sploh pa ne ti, ki so žrtve takšnega ali drugačnega nasilja. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Miska on 02.11.2004 at 12:19:20 Lilith wrote on 02.11.2004 at 10:23:31:
Lilith, pri odpuščanju samemu sebi ne gre za negativne občutke, ki jih čutiš do tistega, ki te je na kakršenkoli način prizadel (ali, če že hočeš, posilil), ampak gre za negativne občutke, ki jih čutiš do same sebe ob tem dejanju. In če se že hočeš pogovarjati o posilstvu: razčistiti je treba tudi svoje občutke do sebe ob tem dejanju… verjetno si nisem želela, da bi bila posiljena… vseeno se je to zgodilo… Sem jezna tudi nase? Sem razočarana tudi nad seboj, ker tega nisem znala/zmogla preprečiti? Se ob tem čutim krivo? Se morda celo gnusim sama sebi, ker se mi je to zgodilo? In verjetno še cela paleta negativnih občutkov, ki jih doživlja posiljena ženska tudi do same sebe ob takšnem dejanju… In jaz tega nikakor ne povezujem z ne/védenjem o kakšni karmi… se takšni občutki dogajajo tudi v okoljih, v katerih karme sploh ne poznajo… |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 02.11.2004 at 12:33:39 sinjeoka wrote on 02.11.2004 at 11:44:05:
Bravo, bravo, bravo. To sem hotela tudi jaz povedati. DA je tovrstno odpuščanje čisto nepotrebno, če živimo v dovolj zdravem okolju, ki krivdo za zločin pripisuje zločincu in ne žrtvi. V teh mutnih karmično sprejemajočih skupnostih pa je zelo verjetno, da si bo žrtev kup nepotrebne navlake v obliki občutkov krivde obesila. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 12:38:32 Lilith wrote on 02.11.2004 at 12:33:39:
Odstranjevanje občutkov krivde, odpuščanje sebi, ker nismo dosegli kar so recimo starši, družba itd., pričakovali od nas, je nepotrebno? Mislim da je kr potrebno. V dobro vsakega ki ga pestijo te težave... |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Bardo_Thodol on 02.11.2004 at 12:41:22 Od-puščanje je koristno predvsem zaradi sebe, da določenih stvari po nepotrebnem ne vlačiš s sabo, ker te samo obremenjujejo. To pa seveda ne pomeni, da storilca zlih dejanj ni treba primerno odstraniti ali kako drugače onemogočiti. Veliko lažje je namreč odpustiti (in se ga losati, kar je tudi glavni namen odpuščanja) nekomu, ki sedi v zaporu, kot nekomu, ki te s svojimi zlodeli še naprej gnjavi (ali onegavi). Beseda karma se dobesedno prevaja kot akcija. V originalnem kontekstu je bilo to verjetno mišljeno kot akcija, ki sproža ali je rezultat drugih akcij. Dejansko se ne more ničesar narediti ali zgoditi in da to hkrati ne bi imelo posedic še kje drugje in sprožilo nove akcije. Kako si to razlagamo v duhovnem ali moralnem smislu, je sicer že druga zgodba, vsekakor pa drži, da če seješ krompir, ne moreš pričakovati, da bo zrasla koruza. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 12:42:56 |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 02.11.2004 at 14:52:05 japka wrote on 02.11.2004 at 12:38:32:
Nisva se razumela. Pravim, da v določenem okolju (ki ga jaz poimenujem "zdravo okolje") sploh ne bo prišlo do tega, da bi žrtev doživljala občutke krivde. Do tega pa ne bo prišlo, ker ji ni bilo z vzgojo vcepljeno, da je za vse sama odgovorna. In kjer ni občutkov krivde je tudi odpuščanje v tem smislu nepotrebno. Če pa so, pa hvala bogu, da si odpustiš. Sem takoj za. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by 2227 on 02.11.2004 at 18:32:55 Res ne bi prišlo do tega, a to takšno "točno določeno okolje" - "zdravo okolje", ni svet v katerem živiš. Si imela kdaj priložnost srečat, okusit, tvoje tako imenovano "zdravo okolje"?, "zdravo okolje" kjer ni občutkov krivde? Lahko svet v katerem živiš enačiš s tem - "zdravim okoljem"? Mislim da težko, oziroma ne. (sicer žal, ali ipak) ..in iz tega sledi da, in tu vidim da se strinjama, da je odpuščanje sebi, in drugim, dobro in koristno. Dobro in koristno. In ne kot po tvojem samo v "teh mutnih karmično sprejemajočih skupnostih kje je zelo verjetno, da si bo žrtev zaradi kupa nepotrebne navlake v obliki občutkov krivde obesila", ampak v vseh okoljih, ..še posebej v teh navadnih, in "normalnih" okoljih v katerih karme sploh ne poznajo. (spet ne vem zakaj aktivno mešamo karmo v debato o odpuščanju, ..no, ali pa tudi) Dobro in koristno. Ker občutki krivde, in zamere.. ..grizejo. Whatever... ..ni panike, smo na istem vlaku. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 02.11.2004 at 18:57:33 Prav imaš, bolj ali manj ne živimo v zdravem svetu. Do neke mere se to da regulirati na način, da si izbiramo v svoje življenje ljudi, ki nam ne vsiljujejo občutkov krivde. Zdaj pa še nekaj o tem, zakaj toliko tega "karmičnega" in "sprejemajočega" zraven mešam. Ker če se postavim v pozicijo, da se mi je nekaj hudega zgodilo - torej, da sem žrtev- potem se ob teh filozofijah slabo počutim, kajti vsiljujejo mi občutke krivde, češ da sem sama kriva- ker da je to moja karma... Mislim, kaj jaz vem, kaj sem v prejšnjih življenjih delala - in potem se mi to "obesi" okrog vratu kot mlinski kamen - češ saj si si zaslužila. O zločincu pa toliko da se mu ne ploska, češ da je pomagal uresničit mojo karmo (ok, priznam, da tu zelo karikiram). I can't help it, ampak jaz se počutim od vse3 te karme in sprejemanja POSILJENO, in kadar sem v vlogi žrtve - še dodatno ranjeno. To ziher ni pot k rehabilitaciji- vsaj zame ne. Zame bi bila pot k rehabilitaciji takšna- da se mi (tudi od zunaj) najprej prizna, da je to, kar se mi je zgodilo, nekaj slabega, za kar nisem jaz ne kriva ne odgovorna. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by bp on 02.11.2004 at 20:03:07 Lilith & David (a bit twisted Robert Palmer cover) Lilith's always running around Trying to find certainty She needs all the world to confirm That she ain't lonely David counts the words, but she don't tire easily. Lilith thinks the world would be right If it could buy truth from her David knows she never changes her mind over what's said But he made his bet Even when the chance was slim. Lilith says she's willing to learn Even when she knows that he is a fool Lilith says she'd try many things if she had time to David scratches his head Says he should be used to it David always hedges his bets He never knows what to think He knows that she still acts Like she is being discovered Scared that she'll be caught Without a second thought Lilith feels she's wasting her breath Trying to talk sense to them David says she's lacking a real Sense of communion So he walks ahead Knows she never tires easily. Lilith's always running around Trying to find certainty She needs all the world to confirm That she ain't lonely David counts the words Says he should be used to it. bp (ki se mu zdi, da bi jih lahko zaradi tega dobil po buči) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by siaj on 02.11.2004 at 21:22:01 odpuščati sebi to zame pomeni le to: da si odpustimo, v primeru, ko čutimo krivdo za nekaj v primeru, če se ne čutimo krivde, si itak nimamo kaj odpuščat Lilith, ti si navedla primer posilstva (lahko bi to temo poimenovala "veliki P"), glej, priznam nisem sledila točno tej debati na tem topiku, pa če sem iskrena se mi tud ne ljubi brat ... v tistih časih, ko sem še dost žurala in potovala, sem doživela kar nekaj nasilnih "poiskusov" neke, kako naj se izrazim ... "spolne" nasilnosti s strani moških (itak hvala bogu moji borbeni naravi ni blo nič hujšega) ... in jaz se res nikoli, nikoli nisem počutila krivo, če je en tip tam mene nadlegoval tko se spominjam scen iz diskotek ... recimo, sem žurala enkrat v K4 in plesala .... in en tip mene za rit ... sem pograbila njegov kozarec, ki ga je s tistm trapastim režanjem držal v roki in mu zlila vsebino tega kozarca direkt v faco ... in on, ne moreš verjet, kakšna predrznost! -- me je začel davit ... in tko, da so ga njegovi kolegi vlekl stran, valda jest obvladala ene par prijemov samoobrambe, tko da sem se zvila iz njegovega prijema ... ampak res, kaj si mislijo taki tipi? in da bi se jaz počitila za to krivo? in mogla pol neki odpuščat sebi? no way. sicer pa mislim, da kdaj odpuščat sebi, pač je koristno, še posebno, če nas občutek krivde tišči (ja in lahko je ta občutek povsem neracionalen, za nekoga celo smešen) in to odpuščanje je zelo pomembno. konec koncev za naše zdravje (življensko vitalno moč) ... naša biografija je naša biologija, ... še to: kakšni napotki in priporočila pač niso univerzalni za vse življenjske situacije in za vsakega ... men še tok lahko nekdo svetuje, pomaga ... ampak korake moram pa narediti sama, sama spoznat, sama naredit ... to pa seveda na podlagi lastnih izkušenj in ta moja življenjska pot, je moja, posebna, enkratna in tko pri moji najboljši volji nekdo ne more meni dopovedat, da naj bi se počitila krivo, če se ne ... in po drugi plati, se bom morala sama rešit nekih občutkov krivde, ki bi me eventuelno prizadevali (vsak mora pač sam sebe vprašat) človek bi rekel, da je vse precej odvisno od "kosmate vesti" posameznika(ce) |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Angel on 03.11.2004 at 07:54:39 najprej moramo v biti odpustiti le sebi. kadarkoli se v nas porodi krivica, ki so nam jo storili drugi, je edini in najbolj pravilni smisel v biti odpustiti sebi, ne drugim. že s tem, da odpustim sebi, odpustim tudi drugemu. je pa težko odpuščat stvari, ki so nas prizadela tako močno, da ne moremo odpustiti. kaj potem? se zapredamo v sklop negativnih misli, ki nas razjedajo do kosti ali pa enostavno odmislimo vse. težko je odpustiti krivico, ki se nam je zgodila, ker v nas samih nosi vedno nek smisel nečesa. najhuje je naprimer zavist. to čustvo nastane v zameri do drugih, enostavno nas razjeda kot žveplena kislina. takrat ne moremo odpustititi sebi, ker pač tako čutimo. odpustiti iskreno storjeno krivico, je tudi zelo plemenito dejanje. se vam ne zdi? lp Angel |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Marya on 03.11.2004 at 08:30:56 Angel, strinjam se s povedanim, dodala bi pa še to: V življenju ni naključij. Vse kar se nam zgodi, se nam zgodi z razlogom. In zame je najpomembneje, da se iz vsake življenjske situacije skušam nekaj naučiti. Težke situacije v življenju nas ojačajo in svet vidimo za izkušnjo bogatejši. Od nas pa je odvisno kako se bomo soočali s situacijo in kako dolgo se bomo vrteli v krogu in sebe in druge krivili za nekaj kar se nam je zgodilo. Lep pozdrav vsem. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 03.11.2004 at 11:51:32 Tole sem našla na strani karmaplus.net Kdor je notranje zelo ranjen, ker so ga mnogi prizadeli, se počuti prav tako: nezaželen in neljubljen. Misel na odpuščanje mu je ponavadi nesprejemljiva, saj misli, da bi s tem, ko bi odpustil, zanikal sebe in svoja čustva. Odpuščanje je zelo zahteven proces, tudi zaradi tega, ker smo osebi, ki nas je prizadela pogosto zelo zaupali.Tako čustvene rane nastanejo v krogu ljudi, ki so nam najbližji in nam največ pomenijo. Če se je to dogajalo že v otroštvu, bo tak človek >zaznamovan< za vse življenje. V vsakdanjem življenju se mnogih procesov, ki se dogajajo v duševnosti ne zavedamo, kljub temu pa stare zamere in ranjenosti delujejo >iz ozadja<. Čeprav nevidne, čustvene rane ravno tako obstajajo, >krvavijo< in se ob vsaki novi prizadetosti, ker niso zares zaceljene, ponovno odprejo. Tisto, kar nas najbolj zaznamuje, pa je to, da si ob tem, ko nas nekdo prizadene, sami sebi odrečemo ljubezen. Ta članek mi je zelo všeč, čeprav se prvi hip to kontradiktorno sliši iz mojih ust. A vendarle je ključen tisti stavek- da je misel na odpuščanje nesprejemljiva, ker pomeni zanikanje sebe in svojih čustev. Tukaj bi jaz naredila povezavo z mojo tezo, da je potrebno najprej občutke, ki so nastali ob zlorabi javno potrditi - še najbolje je iz ust storilca slišati priznanje, da je kriv. Če storilec ne prizna krivde - potem dvojno zlorabi žrtev - v drugo na ta način, da ji ne prizna, da ji je nekaj hudega storil. Šele po tej potrditvi žrtvinih občutkov je možna rehabilitacija ...tudi v smislu odpuščanja. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by titud on 03.11.2004 at 12:56:02 Lilith wrote on 03.11.2004 at 11:51:32:
A za zmožnost žrtve, da odpusti storilcu, zadostuje že dokaz krivde oz. obsodba/kazen za dejanje? Ali je nujno prizananje krivde oz. prošnja za odpuščanje? Kaj pa če ni ne žrtve ne krivca, če gre samo za navskrižje interesov in kompromis ni možen zaradi občutja, da bi pouščanjem zanikal lastno čustvovanje in s tem s sebe, ker se identificiraš s tem čustvovanjem? |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 03.11.2004 at 13:06:00 titud wrote on 03.11.2004 at 12:56:02:
Po moje, je najboljše priznanje krivde...če tega ni, pa pride na vrsto sodba "v imenu ljudstva", ki žrtvi vendarle da priznanje, da se ji je res nekaj hudega zgodilo, četudi stroilec tega ne prizna. V primeru navzkrižja interesov brez storjenih krivic pa je najbrž čisto dovolj, da imaš v svoji bližini somišljenike, ki so ti v oporo in podporo in preko katerih ravno tako dobiš informacijo, da so tvoja čustva in občutenja verodostojna. Da s svojimi občutki nisi sam, skratka. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by bp on 03.11.2004 at 13:47:19 Lilith wrote on 03.11.2004 at 13:06:00:
Zadnjič sem nekje bral, da je pravičnost simptom realnega. Realno je v lakanovski psihoanalizi (imaginarno, simbolno, realno) vse tisto, česar se ne da prav dosti razlagat in analizirat. Sem se nekaj časa praskal, kako je nekaj lahko simptom nečesa neopisljivega, dokler se nisem spomnil, da so simptomi navadno rezultat kakšne potlačitve ali česa podobnega. Tlačitev realnega, vseh tistih samo mojih impulzov in želja, naj bi privedla do tega, da postanem ogorčen, ko se nekomu dogajajo krivice. Občutki in želje, ki jih ne ne uspem izrazit, naj bi pripeljala do tega, da potrebujem pravičnost, ki je sprejemljiva zunanja potrditev mojih sicer potlačenih vzgibov in interesov in občutkov in skozi katero se lahko ti šele delno izrazijo. (npr. da s svojimi občutki nisem sam :) ) bp |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by Lilith on 03.11.2004 at 14:05:01 wrote on 03.11.2004 at 13:47:19:
S tem bi se lahko hitro strinjala. Morda še to- da so zunanje potrditve (zunanje meje) izjemnega pomena v primeru, če notranje meje niso dovolj trdne. Torej če je človek odraščal v okolju, kjer se mu je pogosto godila krivica, bo toliko bolj potreboval zunanjo potrditev, ki bo dala verodostojnost njegovim občutkom. Ko se notranje meje ojačajo, takrat zunanje postajajo manj pomembne. |
|
Title: Re: Zloraba pravega pomena besede odpuščanje Post by titud on 03.11.2004 at 14:05:30 Lilith wrote on 03.11.2004 at 13:06:00:
Kaj pa če ti veš sam zatrdno in brez dvoma, da je tvoje čustvovanje verodostojno oziroma če si razviješ sposbnost, da se razvežeš od svojih čustev na način, da se s tem ne izneveriš sebi? Pol bi bilo odpuščanje lahko hipen proces in tisto priznavanje krivde, kesanje in kazen samo tetaralika, ki se te v bistvu ne tiče in je to v bistvu čist interna zadeva storilca oz. njegove osebne katarze in družbene higene, ki če jo izoveš ali pa ne na tvojo osebno čustovanje v bistvu nič ne vpliva. Jest verjamem v tako sposobnost posameznika, ki je v tem smsilu lahko izredno visoko razvit, samo se mi zdi problem v tem, da je tako vedenje precej egocentrično in nesocialno, ker storilca ne stimulira h katarzi. V bistvu izpade tko, kot da razsvetljenga človeka nobena stvar ne more prizadet, ker z nobeno stvarjo ni mogoče načet njegovga obrabnega mehanizma odpuščanja, to pa naravnost iritira storlica, da mu ne more neha sprobavat trdnosti tega obrambenga mehanizma. Taka situacija je bla opisana v hessejevi sidarti, ko je razsvetljen starec po igri usode dobil v vzgojo sina, ki je rabu ustvarjalen konflikt s tastarim in ne vseobsegajočega razumevanja, zato se je starec razpoznal za neprimernega vzogjitelja in se mu je moral v otrokovo dobro odrečt. Quote:
To je spet tista socialna dimezija, ki ni nujno, da jo potrebuje vsak oz. ki jo je po moje možno presežt. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
