Donna wrote on 10.01.2007 at 18:32:54:B
Xitlan, a maš probleme s koncentracijo? Mislim koncentracepcijo? Mal sem firbčna, ker takole pišeš, da ženskam ni nič za zaupat, sej ta štos je star kot svet...Jim boš moral, veš. Niso vse zlobne in tako pohotne, pa tud zanosit ni tko na izi. Morjo biti uni planeti prav postavljeni v vrsto, pa hormoni na pravi uravnilovki, pa morajo biti primerni pogiji, pa malo romantike in malo strasi, da uni triangel zazvoni...drugače ni nič.
Moja koncentracija je super.
Da ni tko naizi? Mi je *nekak* uspelo, kljub temu, da je bila na tabletkah. Kaj boš pa na to rekla? Takrat je šla zadeva potem na srečo "po vodi", naslednjič pa, je bila njena odločitev, da ne bo šla več.
Odkrito rečeno, ampak prav tak možen, vendar nepotreben in z moje strani zaenkrat povsem nezaželjen zaplet dogodkov, me poleg raznoraznih virusov, ki so vedno pogostejši, drži lih za glih dost nazaj, da ne postanem promiskuteten.
Problem je skrajno resen; ne bi se še zavezal (no razen, če bi res tko naneslo), predvsem zato ker si življenje sedaj čisto na novo postavljam (vprašanje, če sploh ostanem v Sloveniji, poleg tega pa šele odkrivam kdo v resnici sem in kaj točno bi), poleg tega je pa ponudba borna. Itak, če se vse zelene tepke poročite že pred petindvajsetim. Skoraj vsi moji sovrstniki so že nad slovenskim povprečjem kar se naraščaja tiče. Pa res ne vidim nekega smisla v tem, da otrok vzgaja otroka. Poleg tega se sprašujem čemu hudiča ženske tok dolg rabte, da pridete ali pač sploh ne pridete do določenih spoznanj, če prav skoraj dobesedno živite za razmerja, tok vam pomenijo. Obup. Verjetno zaradi preveč nerealnih pričakovanj o princu na belem konju in zato ker predolgo, včasih tudi za zmeraj, vztrajate v disfunkcijskem razmerju. Ne vidite, da ni kul, ker nočete vidt. No kakorkoli že, do *problema* dejansko pride, ko mi po nekem določenem (relativno kratkem) času samskega staleža postane dolgčas, milo rečeno. Če bi pretiraval, bi reku, da se mi začne mal mešat. Za to seveda absolutno krivim zvezde in planete.
Sta tnalca pa skirca edina rešitev kar se tega tiče? Sej, če bi hotu, bi že nekak potlaču spolno slo, ampak nočem, ravno tako kot zaenkrat še nočem nehat kadit. Donna, se *totalno* strinjam s tabo, vse skupaj je "kr nekj" kar se odnosov tiče. Zakaj je temu tako oz. problemi kot jih jaz vidim so predvsem 1) nepoznavanje in posledično nesprejemanje svojih arhetipskih vlog (ta problem je bistveno večji kot bi se komu zdelo), 2) posesivnost/ta bedna človeška želja po moči/kontroli, 3) obča morala kot neomajen temelj iz katerega izhajajo vsa možna pravila odnosa (v ljubezni ni in ne sme bit pravil, so samo darila), 4) nezdrav, neljubezniv odnos do samega sebe, neplodno iskanje ljubezni izven sebe in 5) slaba komunikacija (kar povzroči večino zmede in nerazumevanja), ne nujno v tem vrstnem redu in seznam se seveda tukaj ne zaključi. No, pa še nekaj se mi zdi vredno omenit. Ne bom rekel, da je za vsakogar absolutno nujno, da imata partnerja enako ali vsaj podobno strast v življenju, ampak zame je. S tem, ko to strast, ki bi jo itak živela vsak posebej, živita skupaj, ju to neskončno poveže. Ljubezen (morda celo zaljubljenost) na ta način lahko traja in se krepi. Spet sem pameten z vso to teorijo, zej si ga grem pa lohk na roke vržt pa povšter objemat.
Home
Pages: 
