titud wrote on 28.09.2004 at 14:05:06:


Na tole je t zdaj nazadnje lepo odgovoril. V bistvu, če hočeš skoz socializacijo svojo osebnost realizirat jo lahko le tako, da konstantno sprejemaš svojo neavtentičnost. Uff  

titud wrote on 28.09.2004 at 15:27:23:


t hoče povedat, da jaz je že vedno realiziran, da lahko določene ponujene vloge sprejme ali pa zavrne: kar pa je odvisno tako od njegove moči in volje, kot tudi od situacije. Skratka odvisno je od marsičesa: katera stran bo prevagala pa je najbolj odvisno od moči - tako relativno kot absolutno.



uživajte!

titud wrote on 28.09.2004 at 16:52:19:




vprašanje za miljon dolarjev  


moč se pač odziva samo na moč

volja pa na voljo

veliko stvari pač ostane nedefiniranih in skrivnostnih

kot naprimer moč in volja

(v znanju je najti veliko moči in samozavesti - samozavest pa vabi voljo)


uživajte!

t wrote on 28.09.2004 at 17:23:38:


Kolikor se jest spoznam na razmerje jaza do volje/moči oz. do višjega jaza, tadava nista locirana zunaj njega. Ker če bi bla oz. če jih  jaz kot taka obravna, pol gre lahko samo za odnos zavojevanja/prilaščanja moči/volje/višjega jaza. Niče je npr. obstoj višjega jaza v obliki boga zanikal in ga nadomestu z voljo jaza  do moči, ni pa po moje hkrat s kritiko religioznega prilaščanja boga s strani jaza odpravu prilaščanja višjega jaza sploh.  Nadomestit vero z znanjem ne pomen nč, če se obeh jaz poslužeje za prilaščanje nečesa močnješga/višjega od njega oz. če razume samorealizacijo kot prisvajanje. Moč vere v boga je  zgubila svojo moč v hipu, ko si je boga prilastu človek skozi cerku ali pa direktno, vera v  voljo do moči človeka pa se je izgubila takoj, ko si je človek v imenu te vere lotu prilaščat  naravo in s tem v bistvu sočloveka.

Tko da po moja volja in moč sta res imanentna jazu in ga motivirata k samorealizaciji samo v primeru, če narave/sočloveka oz. višjega jaza ne predpostavlja kot nekaj, kar že itak obstaja izven njega in kar si  mora osvojit/podredit svoji induvidalnosti. Induvidualiziran jaz je najmočješ takrat, ko moči sploh ne potrebuje (več), pa ne zato, ker si jo je vso podredu, ampak zato, ker se je potrebi po njeni uporabi odreku. Induvidualizacija jaza je v bistvu odrekanje potrebi po volji in moči, je v bistvu preuščanje/zaupanje  svojemu jazu, za kar pa je seveda potrebna blazna moč zaupanja vase, ki nikakor ne more prit vate od zunaj.    



 

t wrote on 29.09.2004 at 12:25:51:


Jaz skratka kuri svojo energijijo za ustvrajanje idealiziranjega  nadjaza, da se mu pol ta energija pol vrača skoz zadovoljevanje teh idealiziranih potreb. Gre za proces odtujevanja in ponovnega zlivanja,  za manipulairanje z eno v bistvu konstantno količino   energije,  za eno umetno ustvarjanje potrebe po moči, ki je zato nimamo nikol dovolj,  čeprav jo mamo  zmerom vso in točno tolk kolkr jo rabmo.

Bi se strinjal, da ko delujemo s svojo lastno močjo, ki je bila prej tako ali drugače omejena, šele s te pozicije naše neomejene moči lahko izzovemo moč samo. Samo da pol te moči ne rabmo več, ker induviduacija ne pomen niti prilaganje niti posnemanje niti premagovanje ampak le umeščanje  jaza v tako pozicijo, da se bo skozenj energija  pretakala brez odtujetev in zlivanj, omejitev in sproščanj.

t wrote on 29.09.2004 at 13:23:44:


Jaz v bistvu na dolgi rok  nč ne izgublja, če kuri svojo energijo za vzdrževanje nadjaza, saj  skoz premagaovnaje  razkola z usklajevanjem ali uporam pol črpa to moč nazaj. Jeba je  v tem, da se za življnjenja to ponavad ne uspe uslkladit in da je blo zato izumljeno onostranstvo, kjer naj bi do te uskladitve vendarle pršlo.

Nadjaz sicer jest   pojmujem  čist po frojdovsko kot super ego, kot ponotranjenga družbenega nadzornika/moralizatorja, ki egu služ za ideal oz. mu vzbuja krivdo, da ni tak. Nadjazsmislu sicer  prihaja  od zunaj kot vzorc/maska,  ampak je tud jazova lastna kreacija  v tolk, da  se vzdržuje z voljo in močjo jaza,  tko kot mu  hkrat to isto voljo in moč daje, ko se jaz z njim zliva al pa se mu upira.  

   

t wrote on 29.09.2004 at 14:21:17:


Višji jaz se po mojem ne pojmuje v tem frojdovskem smislu kot  odtujitev in vir frustracije, ampak se pojmuje bolj  kot  kot zlitje subjektivnega   z objektivnim.  

t wrote on 29.09.2004 at 15:06:19: