titud wrote on 30.09.2004 at 10:48:58:A je po tvoje sploh možno to transformacijo jaza kot subjektivnosti z nadjazom objektinostjo izpeljat brez ostanka? Ker tud nadjaz je že plod interakcije jaza z objektivnim, se vanj sproti vgarjuje ena 'napaka', ki onemogača trajno objektivizacijo jaza.
1. jaz ni subjektivnost (lahko pa je subjekt - lahko tudi objekt)
2. nadjaz ni objektivnost (lahko pa je objek ali subjekt)
3. nadjaz ni plod interekcije, temveč seštevek zahtev, ki se jazu postavljajo s strani družbe (družba pa ni objektivnost - lahko pa je objekt ali subjekt nečesa)
4. jaz je v interakciji z realnim (mogoče je to tisto čemer ti praviš odjektivnost) (realno pa obsega tako nezavedno kor realno zunanje - ne(po)znano: smrt)
5. objektivnost ni nič drugega kot spoznavna prednost objekta spoznanja pred subjektom spoznavanja (spoznava subjekt resnica spoznanuja pa je predvsem na strani objekta spoznavanja)
titud wrote on 30.09.2004 at 10:48:58:Nekateri psihoanalitiki te nesposbnosti jaza po trajni odrešitvi niso razrešl tko, da bi jaz odravl, ampak tako, da so jo razgasl za trajen ciklični proces. Hkat so objektivno preselil iz zunanje resničnosti v notranjo, tko da se jaz v bistvu ne objektivizira, amapak se subjektivizira oz. induvidualizira. Ker individulaiziran jaz je tist, ki je povezan z notranjimi nastavki kolektivnega nezvednega in ne tist, ki je prilagojen/usklajen s svojim trenutnim nadjazom. Drgač povedan: o nadjazu kot socilaizirnim jazom, ki bi našemu jazu povzročal frustracije, se sploh ne ukvarjajo, ker odtujenost jaza ne izhaja iz njegove nezmožnosti prigoditve objektivni realnosti, ki jo simbolizira nadjaz, ampak nezmožnosti jaza, da bi sicer obstoječo objektivno realnost povezal z arhetipskimi nastavki v lastnem nezvednem oz. s sebstom. To funkcijo je
včasih v skupnosti opravljali mitologija, preroki, duhovniki, vrači in drugi poosebljeni razlagaci resnice, dons pa naj bi se tega v bistvu mističnega obredja prim
oran izučit vsak sam.
1. tukaj ni ničesar kar bi bilo potrebno ozdraviti, saj s vsi ti procesi popolnoma naravni; zdravljenje je potrebno šele, kadar se ti procesi zaciklajo na tak način, da jaz ni več zmožen skrbeti za svoje osnovne funkcije (preživetje etc); seveda pa je ekonomizacija in optimizacija tega procesa vedno dobrodošla.
2. arhetipizacija in podobni procesi potekajo za nazaj in niso apriorno vključeni v nezavedno (oziroma tega nikoli ne bo mogoče dokazati na popolnoma nedvoumen način).
3. mitologija, religija in podobne zadeve v bistvu nikoli niso ničesar rešile (so pa reševale), če bi karkoli rešile in razrešile bi najbrž še vedno živeli v tisti srečni razrešitvi; srečna preteklost je pač še vedno eden od mitov, ki pa služi predvsem določenemu delu družbe, ki se večno bori za oblast (tako kot se Eva najbrž nikoli ni pogovarjala s kačo in zapeljevala Človeka v greh).
uživaj!