Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> PRAVI IN LAŽNI JAZ
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1095425230

Message started by vida on 17.09.2004 at 14:47:10

Title: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 17.09.2004 at 14:47:10

Še nekaj na temo "jaza":

Rekli smo, da pristnost stika izvira iz najzgodnejših izkušenj v odnosu z materjo. Za Winnicotta jaz ni samoumeven, ampak se trdni jaz lahko razvije samo v okolju, ki je v stiku z otrokovo neopredeljeno tesnobo in otrokovimi potrebami po stiku. V primerih, ko otrokovo okolje otroka popolnoma spregleda oz. se nanj ne prilagodi, otrok razvije lažni jaz, to je jaz, ki je povsem skladen z okoljem, ne da bi bil v stiku z otrokovimi spontanimi potrebami in vzgibi.
Zato je eden ključnih mehanizmov zdravega razvoja prav mehanizem zrcaljenja, ko mati otroku zrcali njegovo podobo in njegova čustva ter njegove potrebe in s tem uravnava tisto nezamisljivo tesnobo, na robu katere je otrok. Odsotnost zrcaljenja je torej ena najhujših travm, ki jih lahko doživi otrok...

Iz knjige "Odkritje odnosa" - Lia Katarina Kompan Erzar

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Lilith on 18.09.2004 at 10:19:53

Winnicotov koncept izgradnje pristnega selfa (jaza):

- ko se povprečno dobra (dovolj dobra) mati naravno odzove na otrokove potrebe, se ustvari skladnost med otrokovimi potrebami in materinimi odgovori. Običajno se mati pripravlja na ta proces že v času nosečnosti, ob svojih prvih poskusih komuniciranja s fetusom.

- takšna skladnost pomeni pot do izgradnje pristnega selfa (jaza) in predstavlja bistvo zaupanja vase, v svojo samostojnost, neodvisno od objektov (ljudi).

- kadar frustracije presegajo določen nivo, jih ni možno zadržati znotraj izkušenj pristnega selfa - posebno ko se mati prisiljuje v odnos z dojenčkom in zadeva neskladno na njegove spontane potrebe. Take negativne izkušnje oblikujejo lažni self - to je nekoga, ki se podreja materinim presojam.

- formiranje selfa pomeni izgradnjo identitete. Če so zunanji pogoji takšni, da pride do cepitve selfa na pristni in lažni self, ima lažni self funkcijo ščititi pristni self pred narcističnimi ranami, vendar ga pri tem oropa intimnosti (nesposobnost za bližino, zaupanje, intimnost).

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 20.09.2004 at 08:39:53


Naš pravi Jaz je spontan, se razširja, je ljubeč, daje in komunicira. Čuti, pa naj bodo občutki radostni ali boleči. Ta čustva tudi izraža. Pravi jaz sprejema naša čustva brez obsojanja in strahu in jim dovoli, da obstajajo kot veljaven način ocenjevanja dogodkov... Lahko je podoben otroku v najvišjem, najbolj zrelem in razvitem pomenu besede. Potrebuje igro in zabavo. Pa vendar je ranljiv, morda zato, ker je odprt in zaupljiv. Predaja se sebi, drugim in končno vesolju. Vendar je močan v praven pomenu besede. Zdravo je prizanesljiv do sebe, uživa ob razvajanju drugih in ko drugi razvajajo njega. Odprt je tudi do tistega našega prostranega in skrivnostnega dela, ki ga imenujemo nezavedno. Pozoren je na sporočila, ki jih vsak dan sprejemamo od nezavednega, kot so sanje, notranji boji in bolezni. Ker je resničen, lahko raste. In medtem ko naš so-odvisni (nepravi) jaz pozablja, se naš pravi Jaz spominja naše Enosti z drugimi in vesoljem.


Čudežna preobrazba - Joan Borysenko

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 20.09.2004 at 09:34:25


Vse tole nabijanje o pravem in lažnem Jazu mi nikakor ne gre pa ne gre skupaj, saj se mi zdi zgrešeno najmanj na dveh nivojih:
- Najprej je zgrešeno na nivoju sintakse in pomena: ko se namreč ne loči več med sebstvom (ang. self, nem. Ich) in jazom (ang. I, nem, Ich), se zabriše pomembna razlika med nečim, kar naj bi bilo samo na sebi in po sebi - torej o nečem, kar vedno obstaja (ali naj bi obstajalo) pa se nam je samo nekako zakrilo, na eni strani je torej nekaj popolnega izvirnega na drugi pa nekaj drugotnega, nekaj, kar se skozi naš osebnostini razvoj šele razvije (oseba - persona je nekaj sekundarnega, v stari grščini pomeni persona masko, katero nosijo gledališki igralci).
- Drugi nivo je metodološki nivo, kjer se mešajo različni nivoji: najprej nivo globinske psiholgije, ki se naenkrat zmeša s pedagoškim navojem, vse skupaj pa se zabeli še  s psihologističnim odrešenjstvom in sociologijo (tu gre očitno predvsem za neko modernistično ideologijo poboljševalcev človeka - kako narediti primernega podložnika).



uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Lilith on 21.09.2004 at 10:38:14

T, a hočeš svojo drugo alinejco malo bolj razložit?

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Angel on 21.09.2004 at 11:29:36

bom poenostavila.
pravi jaz sem jaz. lažni jaz pa je angel.
skupej sva dva. prava nepopolna, vačasih popolna angelska bitja.
sem torej jaz, s svojimi čustvi, hotenji, željami, dobroto in slabostjo. pa popolona, nepremagljiva in nedosegljiva angelska Metka.
lp
Anđi

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 21.09.2004 at 11:31:40


t wrote on 20.09.2004 at 09:34:25:
- Drugi nivo je metodološki nivo, kjer se mešajo različni nivoji: najprej nivo globinske psiholgije, ki se naenkrat zmeša s pedagoškim navojem, vse skupaj pa se zabeli še  s psihologističnim odrešenjstvom in sociologijo (tu gre očitno predvsem za neko modernistično ideologijo poboljševalcev človeka - kako narediti primernega podložnika).



recimo, da za izhodišče vzamemo self, kot nek psihološki termin,  najprej je ta self postavljen kot neka osnova, potem naj bi se ta osnova razvijala in posledično skozi identiteto še cepila na nekaj, kar je njena identiteta in nekaj kar je še vedno ta prava stvar, pri čemer pa je ta prava stvar še vedno določana in usmerjana po nekih kriterijih od zujnaj (in torej spet ni nič drugega kot samo neka nova identiteta - le da tokrat po volji nekoga drugega, ki pa spet spada le med iste zunanje dejavnike kot prvi sklop, ki nastopa pri lažnem selfu)

(tu vidim mešanje in pobolševanje - skratka krog brez konca in smisla)

(in kar se mene tiče, mi takšno razpredanje o pravem in lažnem na tak način pove predvsem to, da ta, ki se tega tako loteva, svoji temi ni dorasel)


uživaj!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 21.09.2004 at 11:49:30


"How does one seek union with God?"
"The harder you seek, the more distance you create between Him and you."
"So what does one do about the distance?"
"Understand that it isn't there."
"Does that mean that God and I are one?"
"Not one. Not two."
"How is that possible?"
"The sun and its light, the ocean and the wave, the singer and his song — not one. Not two."

© Anthony de Mello, SJ

http://www.spiritwalk.org/images/demello85.jpg


;D

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Angel on 22.09.2004 at 10:10:07

;Dkako si pa to naredu?
;Djest bi tud primala sebe oziroma mojo sliko gor. ;D
;Dpa nc. bom ostala Ahil in Kruhasti pit. ;D
lp
Anđi ;D
z lepimi zobki ;D

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 22.09.2004 at 12:19:33


t wrote on 21.09.2004 at 11:31:40:
(in kar se mene tiče, mi takšno razpredanje o pravem in lažnem na tak način pove predvsem to, da ta, ki se tega tako loteva, svoji temi ni dorasel)


res, v tem primeru se teme gotovo ne bi lotevala ...
Tu je bilo nekaj govora o shizofreniji :
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1004344470;start=

in me zanima, ali je pogoj za razvoj bolezni ravno ta razcepljenost osebnosti  ???

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 23.09.2004 at 03:13:16


vida wrote on 22.09.2004 at 12:19:33:
in me zanima, ali je pogoj za razvoj bolezni ravno ta razcepljenost osebnosti  ???




če mene vprašaš je razcepljenost osebnosti, kvečjemu znak bolezni (simptom)

pogoji ali vzroki za bolezni so pač nekje drugje (moj priljubljen odgovor je, da v neravnovesju)


uživaj!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Iga on 23.09.2004 at 12:02:04

Vsak človek ima razcepljeno osebnost. To je del obrambnega mehanizma.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 23.09.2004 at 12:30:43


wrote on 23.09.2004 at 12:02:04:
Vsak človek ima razcepljeno osebnost. To je del obrambnega mehanizma.



Osebnost je že sama po sebi nekaj, kar ni del človeka: recimo grki pojma osebnost sploh niso poznali - beseda persona (iz katere pride tudi osebnost) je v stari grčiji pomenila masko, katero so nosili gledališki igralci.

Osebnost torej sploh ni nekaj, kar bi bilo del nas, temveč nekaj, kar si nadenemo, da bi sebe zaščitili.


uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 24.09.2004 at 08:28:48


t wrote on 23.09.2004 at 12:30:43:
Osebnost je že sama po sebi nekaj, kar ni del človeka: recimo grki pojma osebnost sploh niso poznali - beseda persona (iz katere pride tudi osebnost) je v stari grčiji pomenila masko, katero so nosili gledališki igralci.

Osebnost torej sploh ni nekaj, kar bi bilo del nas, temveč nekaj, kar si nadenemo, da bi sebe zaščitili.


uživajte!


Saj po moje osebnosti ni tko težko definirat, bolj zajeban je ozavestit nejno funkcijo oz. jo uprabljat tko,  da kljub zavedanju, da je maska,  ta maska deluje  avtentično. Ker če ni avtententična nima ne zate ne za druge nobene funkcije.  

Znano je,  da smo skoz fizično  masko   clo avtentičnejši kot pa bi bli  brez nje, ker nam omogoča, da laže  izrazmo tud svoje nezavedno. Skratka, če osebnost zavestno uporabljaš  za to, da  preko nje lahko vpostavljaš stik oz. vzdržuješ vez s svojo  avtentičnostjo (sebstvom), si zato zihr bolj   preprepričjiva in sugestivna osebnost kot pa če svoj  jaz z  osebnostjo  popolnoma poistovetiš in se tako osiromašiš za s stik s svojim sebstvom  oz. za  svojo avtentičnost.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Rose on 24.09.2004 at 12:44:36


titud wrote on 24.09.2004 at 08:28:48:
Ker če ni avtententična nima ne zate ne za druge nobene funkcije.  

Is there such a thing kot je npr. neavtentična maska. Skušam najti en primer tega ...

:)

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 24.09.2004 at 12:55:12


Mae wrote on 24.09.2004 at 12:44:36:
Is there such a thing kot je npr. neavtentična maska. Skušam najti en primer tega ...

:)


Ja:), vendar za dotičnega je pa zlo resnično, da je zanj nekaj neavtentično. To zelo ve oz. samo to.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 24.09.2004 at 13:22:40


titud wrote on 24.09.2004 at 08:28:48:
Saj po moje osebnosti ni tko težko definirat, bolj zajeban je ozavestit nejno funkcijo oz. jo uprabljat tko,  da kljub zavedanju, da je maska,  ta maska deluje  avtentično. Ker če ni avtententična nima ne zate ne za druge nobene funkcije.  



Ozaveščanje ni v tem primeru nič drugega kot to, da vemo pri čem smo.

Kar pa se avtentičnosti tiče je samo prazen pojem, avtentičnost maske ni v tem, kdo jo nosi, ampak v tem, da je maska maska.

Funkcija maske ni avtentičnost, temveč zakrivanje tistega, ki jo nosi.


uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 24.09.2004 at 15:05:17

Funkcija maske ni v njeni breziraznosti ampak  v poudarjanju neke  značilnost magari na način, da druge skriva.  Če jemlješ osebnost kot masko je to  orodje, da z njim nekaj dosežeš. Če je tvoj zavesten  cilj samorealiziacija, pol  osebnost pač opravlja  to funkcijo tko da skriva/poudarja,
vabi/odbija, zavaja...

Osebnost je po moje avtentična, če te funkcije opravlja z enim globljim, po možnosti zavestnim  namenom in ne da je sama sebi v namen. Ker pravi mojster se bo svoje orodje   bo nuču uprabljat tko, da bo služilo njegovemu   namenu...

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 24.09.2004 at 15:10:49

Aja, neavtentična maska je maska, ki namen črpa iz poze in ne pozo iz namena.  

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Rose on 24.09.2004 at 17:41:02


titud wrote on 24.09.2004 at 15:10:49:
Aja, neavtentična maska je maska, ki namen črpa iz poze in ne pozo iz namena.  

Primer neavtentične maske; če nekdo hoče posnemat nekoga, ker bi rad bil bolj kot on. Npr. zrihtam si tako bluzo kt jo ma una na tv, da bom bl kt ona.

V tem primeru se da ne/avtentičnost hitr odkrit, ker ne more bit dolgoročna. Padeš bodisi na detajlih, vztrajnosti ali pač na izvirnosti maske.

Ja maska je res maska, če hočmo poenostavt, ampak kot vemo there is the mask and there is the masque.

:)

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Rose on 24.09.2004 at 17:42:59

Torej je pravi jaz: the masque. Maska-Original.  ;)

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Angel on 27.09.2004 at 07:48:47

pravi jaz je zavestni jaz.
nepravi pa neki podzavestni,
pritajeni,
nadzemelji,
angelski,
skoraj popolni,
mamljivi,
zapeljivi,
poželjivi,
igrivi,
sladki,
pametni,
skratka
angelski.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 27.09.2004 at 08:29:55


titud wrote on 24.09.2004 at 15:05:17:
Osebnost je po moje avtentična, če te funkcije opravlja z enim globljim, po možnosti zavestnim  namenom in ne da je sama sebi v namen. Ker pravi mojster se bo svoje orodje   bo nuču uprabljat tko, da bo služilo njegovemu   namenu...


ja, osebnost s "pravim jazom" deluje iz svojega bistva oz. iz sebe, od znotraj navzven ... medtem ko je oseba z "lažnim jazom" vodena od zunaj ...

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Angel on 27.09.2004 at 08:34:15

zdej pa resno. ;D
sama sem se marsikdaj zalotila, da je moja podzavest včasih uničujoči pekel. ;D
ne nebesa,
kjer se zavest stresa. ;D
mogoče imam celo dvojno osebnost.
v angela se včasih tako intenzivno uživim, da čisto pozabim sestopit in nebes in vse vzamem zares. ;D
Angel

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 27.09.2004 at 09:37:09


wrote on 23.09.2004 at 12:02:04:
Vsak človek ima razcepljeno osebnost. To je del obrambnega mehanizma.


odvisno pač od tega, v kaj ti verjameš ... skratka, "razvita" zahodna kultura to podpira, saj ima interes  ;)

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by arelena on 27.09.2004 at 09:48:21

:)osebnost  so vse vloge ,vse mogoče in nemogoče maske , skozi katere funkcioniramo v življenju in res je , da nam tudi pomaga in nas ščiti, če si to izberemo...
vendar nikoli ni bila in ne bo naše pravo Bistvo...
z zavedanjem Sebe , se zavemo tudi tega...in se nikoli več ne poistovetimo s tem -
in potem smo mi gospodar igre , ki se ji reče življenje...
zavestno lahko izbiramo vloge ...
ali pa nič več ...
in smo preprosto to , kar smo...
avtentični , resnični in iskreni v vsem...
kar občutimo , mislimo , govorimo in seveda delamo...
sliši se preprosto , a vendar je potrebno vse to spraviti ne le na papir ampak tudi v življenje...
saj gre ...včasih bolj , včasih manj uspešno , vendar če stremimo k temu ...potem smo  na dobri poti ...
zato je tako pomembno , da se zavedamo ...kdo smo in kaj je ta kdo...

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Angel on 27.09.2004 at 10:23:53

nekoč je živel deček. blazno si je želel postati dober in odrasli fant. v svoji zavesti je bil pošteno in enkratno neponovljivo bitje. na svoji poti odraščanje je srečal mnogo ljudi in spoznal, da marsikdo ni ne pošten in ne dober, da na svetu vlada tudi nepoštenje, hinavčina, škodoželje in slabosti. zaradi tega bolečega spoznaja je sklenil, da si nikoli ne želi v vset odraslosti.
zgodba je delno prirejena. vse osebe so namišljene. resnica pa ostaja ena sama. <še kako boleče je spoznaje, da je svet okoli nas tudi pokvarjen. zato si marsikdo ne želi pravega jaza nositi na dlani kot odprto knjigo.>
samo to sem vam imela namen napisti.
lp
Angel

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Iga on 27.09.2004 at 12:16:28


Angel wrote on 27.09.2004 at 08:34:15:
mogoče imam celo dvojno osebnost.
v angela se včasih tako intenzivno uživim, da čisto pozabim sestopit in nebes in vse vzamem zares. ;D
Angel


Definitivno.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Angel on 27.09.2004 at 12:22:02

thanks.
vsaj nekateri verjamejo vame...
le navidezna resničnost tale forum je.
ne pozabite...
ko angela lovite...
lp

Angel

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 27.09.2004 at 12:58:58


Angel wrote on 27.09.2004 at 12:22:02:
vsaj nekateri verjamejo vame...
le navidezna resničnost tale forum je.


hm, še sreča da samo nekateri ...  :)
saj si tudi ti le  ....  navidezni angel .... 8)  >:(

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by gape on 28.09.2004 at 04:06:49

u bistvu bi človk lohka reku da maš osebnost - masko - ki ti jo drugi ustvarjo, po tvojih merah - vzorci. te vzorce pol ozaveščaš in spreminjaš na neki kar ti bolj 'sede' - na take maske ki so 'bolj ti' ...

je verjetn čist ok če masko uporabljaš, če se tega zavedaš (in če daš drugim možnost tega istega zavedanaja ??? ) ... al ne rabiš niti to ???

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Iga on 28.09.2004 at 08:23:46


vida wrote on 27.09.2004 at 09:37:09:
odvisno pač od tega, v kaj ti verjameš ... skratka, "razvita" zahodna kultura to podpira, saj ima interes  ;)


Torej smo predelali, da osebnosti ni. Da so le maske. Po tenu. No in te maske si nadevamo vsak dan posebej. Za vsako priliko. Tu mislim predvsem na določene okoliščine.

Naprimer, da smo slabe volje. In da naprimer pred otrokom to prikrijemo, si nadenemo masko dobre volje. Pa večkrat ne upali. Se skregamo s partnerjem in dobimo obisk, zopet se maskiramo kao da se nič ne dogaja. Zdaj eni so vešči v tem, enim pa rata prikriti stanja, kakšnega že, čustvenega?

V pisarni smo z nekom, ki ga ne prebavljamo, vendar tega ne smemo pokazati preveč direktno. Zopet maska.

Maska, maska, maska.  :-/ bljak.



Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 28.09.2004 at 08:49:48


wrote on 28.09.2004 at 08:23:46:
Torej smo predelali, da osebnosti ni. Da so le maske.


Moje mnenje: osebnost zelo je. Če je ne bi blo, ne bi potrebovali mask. Maske potrebujemo, da osebnost ponovno prepoznamo in priznamo.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 28.09.2004 at 09:57:47

Osebnost kot maska/poza/vzorc, ki ti ga drug ustvrajo zato, da maš kaj sploh v roke  za vzet za to, da pol to lahko po seb oblikuješ... Ja,  to bi znala bit osebnost. V bistvu je osebnost to, na kašen način to masko uporabljaš, ji daš osebno noto ne da bi se z njo poistovetu.. Tko da osebnost po moje tud zlo je, brez nje ne moreš, ampak ne moreš direkt iz svojga sebstva funcionirat,  ne da bi to se to  transforimarlo v jaz, ki je hkart tud vzorc/maska/poza, prevzeta odzunaj, od drugih.

Jaz je po moje več al manj lažen/neavtetničen, ampak drgač kot tak sploh ne more bit. Temu se človk ne more izognt, zato se je s tem brez veze jebat. Tko kot gape prav, da tud če to ozavestiš al pa ne, je v bistvu jaz enako lažen oz. če veš, da je lažen, zato ni nč manj lažen. Prihraniš si samo kakšno razočarnje nad njegovo neavtentičnostjo.  



Quote:
Moje mnenje: osebnost zelo je. Če je ne bi blo, ne bi potrebovali mask. Maske potrebujemo, da osebnost ponovno prepoznamo in priznamo.  


Po moje sebstvo samo po seb še ni neka skrita/ avtentična osebnost. Ma nastavke/opcije/programe, amapak  same sebe niso sposobni prepoznat. Naša avtentičnost  ni oblikovana in skrita, pa da bi jo moral kot tako s pomočjo osebnosti/maske   samo prepoznovat/razkrivat, ampak se razkrivanjem tud transformira v nekaj drugega kot čutmo, da bi lahko bla in k čemur neizpolnjeni težimo.  Zato osebnost po moje drugo kot maska sploh ne more bit, je ni mogoče odvrečt in na ta način razglasit avtentičnost/resničnost svojega jaza.  

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 28.09.2004 at 10:09:01


wrote on 28.09.2004 at 08:49:48:
Moje mnenje: osebnost zelo je. Če je ne bi blo, ne bi potrebovali mask. Maske potrebujemo, da osebnost ponovno prepoznamo in priznamo.





osebnost je - osebnost je maska

osebnost (masko pa potrebujemo) zato, da se zakrijemo in zato da se zaščitimo

(kot ščit pa tudi tudi v smislu mimikrije in kamuflaže)


uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Angel on 28.09.2004 at 10:12:53

definicij osebnosti je več. v psihologiji od melanholika, kolerika...do erotrofoba...
pustimo to. maska ali navidezna zaigrana osebnostna poteza, je rešilna bilka mnogih. tudi, če se tega ne zavedajo, delujo navzven kot najbolj prekajeni igralci. nekateri se odenejo v tančico skrivnosti in v biti kažejo navzven nepravi-jaz. do kdaj traja njihova igra, je težko definirati, ker nekateri te maske ne snamejo dol niti za pusta. tako le lažejo sebi, drugi so jih pa tako ali tako že prečital. kaj imajo od tega ne vem, v biti se ne žele izpostaviti nobenemu tveganju in pokazati pravega jaza.
jaz osebno pa menim, da sebe začnem ceniti kot človeka šele takrat, ko se zazrem v drugih. kot v ogledalu vidim svojo podobo. ko vam opišem moja čustva in moje občutke, me lahko šele spoznate, prej ne. v tem svojim čutenju pa sem enkratna in neponovljiva. šele skozi moja občutenja me lahko spoznate. in to je to. ko vam povem, kaj mene zaboli, kaj me osrečuje in kaj me žalosti, boste spoznali mene kot osebnost in s tem moj pravi jaz. dugače ne. drugače sem samo igralka, z neko masko na obrazu.
lp
Anđi ;D

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by arelena on 28.09.2004 at 11:43:58

:)ja , osebnost ali ego je maska...
in vsi jo imamo in nam včasih tudi zelo pomaga ali nas brani...
le poistovetiti se ne smemo z njo ...
lahko je dober sluga , a zelo slab gospodar...
in , če se zavemo pravega Bistva ...SE LOČIMO OD OSEBNOSTI in se prepoznamo...zavemo kdo v resnici smo...potem smo MI gospodar...in kreiramo svoje življenje tako , kot želimo...in smo tudi mi sami odgovorni za vse kar si skreiramo...
potem je naša izbira- zavestna
in lahko uporabljamo osebnost in izbiramo vloge...
ali pa smo preprosto to , kar smo ...
resnični in iskreni v vsem , kar počnemo...

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 28.09.2004 at 11:52:22


titud wrote on 28.09.2004 at 09:57:47:
Temu se človk ne more izognt, zato se je s tem brez veze jebat. Tko kot gape prav, da tud če to ozavestiš al pa ne, je v bistvu jaz enako lažen oz. če veš, da je lažen, zato ni nč manj lažen. Prihraniš si samo kakšno razočarnje nad njegovo neavtentičnostjo.  


Ni se brezveze jebat 8) :P. Če ozavestiš svojo lažnost ali pa jo sprejmeš kot lastno, je daleč od tega, da bi blo še naprej lažna. Rezultat je namreč uvid skozi mayo, slepilo. Razočaranje nad neavtentičnostjo mislim pa da je celo pogoj za le-to.


Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 28.09.2004 at 11:54:06


arelena wrote on 28.09.2004 at 11:43:58:
:)ja , osebnost ali ego je maska...



osebnost ni isto kot ego, ni niti na istem nivoju, niti iz istega vica

večjo poistovečanje z masko pa pomeni samo višjo stopnjo avtentičnosti

(se mi zdi, da je poistovečanje še ena od domislic religioznih poboljševalcev - nekoliko bolj psihološka)


uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 28.09.2004 at 12:01:11


wrote on 28.09.2004 at 11:52:22:
Ni se brezveze jebat 8) :P. Če ozavestiš svojo lažnost ali pa jo sprejmeš kot lastno, je daleč od tega, da bi blo še naprej lažna. Rezultat je namreč uvid skozi mayo, slepilo. Razočaranje nad neavtentičnostjo mislim pa da je celo pogoj za le-to.


ne bo držalo

laž ostane laž tudi, če jo sprejmeš za svojo resnico

(recimo, da verjameš, da je zemlja ploščata, nato pa to zadevo ozavestiš in ugotoviš, da je okrogla, hkrati pa sprejmeš, da je zemlja ploščata: še vedno živiš v zmoti)

z iluzijo pa ni nič drugače - iluzija ostane iluzija ne glede na tvoj odnos in tvoja spoznanja do nje

(subjektivnost resnice, da, vendar s prednostjo objekta)

uživaj!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by gape on 28.09.2004 at 12:37:40


t wrote on 28.09.2004 at 11:54:06:
večje poistovečanje z masko pa pomeni samo višjo stopnjo avtentičnosti

zakaj to?
jest bi reku glih obratno

in zakaj bi osebnost ne bla ego?
boljš;
zakaj ne bi mogu rečt da se ego zgradi iz poistovečanja z osebnostjo?

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 28.09.2004 at 13:01:46


gape wrote on 28.09.2004 at 12:37:40:
in zakaj bi osebnost ne bla ego?
boljš;
zakaj ne bi mogu rečt da se ego zgradi iz poistovečanja z osebnostjo?


1. zakaj bi imeli dve besedi, če bi obe pomenili isto?

2. ego oziroma jaz je najprej tisti del nagonov, ki poskrbijo, da nes načelo ugodja ne uniči, kasneje pa postane točka, kjer sami prepoznamo sebe (tu jaz mislim predvsem na pozitivne plati, medtem, ko se ponavadi ego jemlje zgolj kot neka ovira zgolj kot svoja senčna plat, ki je kot taka nasprotna družbi, zato se jo tudi poskuša na vsak način izničiti ali vsaj popraviti); jaz je del sebstva - tisti, del, kjer sebstvo samega sebe prepozna;

3. jaz se jemlje tudi kot zavestni, kot točka, kjer nastaja zavest, kot tisti, ki se zaveda, medtem ko se osebnosti le malo kdaj zavest pripisuje: jaz ponavadi zajema tako notranji kot zunanji del: njegov zunanji del se kaže kot osebnost: osebnost je vedno predvsem za druge, medtem ko je jaz predvsem zase (sebi pač rečeš jaz, ne pa osebnost, rečeš tudi moja osebnost, ne pa jaz osebnost)

4. jaz ali ego je ponavadi enostaven, medtem ko je osebnost vedno nekaj kompleksnega: je neka mešanica določenih značilnosti in lastnosti, ki jih lahko nekomu pripisujemo (seveda lahko rečemo, da je nekdo velik ego, vendar to pomeni samo, da ima določene osebnostne lastnosti, ki se zbirajo pod imenom egoizem - da je egoistična osebnost, ne pa da je egoističen ego).

Osebnost je torej nekaj, kar si jaz prisvoji dobesedno je maska, (rečeš moja osebnost, ne pa jaz osebnost). Ego se torej ne izgradi iz poistovečanja z osebnostjo, temveč si izgradi osebnost - lahko bi rekli, da si jo prisvoji, po svoji potrebi: tako kot masko.


uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 28.09.2004 at 14:05:06


wrote on 28.09.2004 at 11:52:22:
Ni se brezveze jebat 8) :P. Če ozavestiš svojo lažnost ali pa jo sprejmeš kot lastno, je daleč od tega, da bi blo še naprej lažna. Rezultat je namreč uvid skozi mayo, slepilo. Razočaranje nad neavtentičnostjo mislim pa da je celo pogoj za le-to.


Osebnost je maya/lažna, kolkr je odraz naših projekcij  zunanje resničnosti, ampak je hkrat tud avtentična, koliko je odraz naše  notranje resničnosti. Finta osebnosti je v tem, da se stik med lažnostjo in avtentičnostostjo zgodi že znotraj  nas in ne šele ob našem neposrednem stiku  fizično realnostjo tko kot npr. pri živalih.

Cela naša  kultura je  ene sorte  po človeško predelana zunanjonost oz. fizična realnost,  ki ma že zarad te človeške  predelanosti ene nastavke naše lastne  avtentičnosti, na katere se pol tko z lahkoto  priklapljamo kot na svojo,  Glih zarad tega je pol  tud tolk večji šok, ko odkrijemo, da je celotna kultura vendrale lahko od nas tuja/lažna, da je pogosto le projekcija naših strahov ali potisnjenih vsebin naših prednikov   in  smo jo zato  razočarani pripravljen zavrnt v celot kot slepilo in začnemo poveličevat 'naravno' kot edino res avtentično. To pa je po moje le oblika regresije in nam mogoče pomaga odklopit se od kulturnih vzorcov/mask, ki ne odražajo naše avtentičnosti, ne  more pa to bit dejasnka človeška samorealizacija.  Ta poskus  kreiranja avtentične osebnosti, ki išče svojo avtentičnost v 'naravnosti' (od naravnega prehranjevanja do prakticiranja izvornih duhovnih praks) in se na tak način skuša znebit svojega 'lažnega jaza' je po moje lahko le prehodna faza,  ne more pa bit cilj samorealizacije, ki se lahko zgodi samo skoz osebnost, vpeto v konkretno kulturno okolje na svoj lasten in s tem  avtetičen način.

Ta pojav pa se po moje najboljš kaže skoz mladinske subkulture, ko se mladi ljudje v adolecenci začnejo zavedat svoje drugačnosti/avtentočnosti in zmerom znova izumljajo ene inovativne  načine, kako jo izrazit. Ta drugačnost seveda postane takoj poza/vzorec za kopiranje in ki je privlačen točno toliko časa, kolikor je rok trajanja inovacije oz. kolikor se ga zaradi te inovativnosti drži averola avtentičnosti.      

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 28.09.2004 at 14:29:28


t wrote on 28.09.2004 at 13:01:46:
Osebnost je torej nekaj, kar si jaz prisvoji dobesedno je maska, (rečeš moja osebnost, ne pa jaz osebnost). Ego se torej ne izgradi iz poistovečanja z osebnostjo, temveč si izgradi osebnost - lahko bi rekli, da si jo prisvoji, po svoji potrebi: tako kot masko.


Osebnost naj bi bla potemtakem precepcija našega  jaza v drugih jazih, da si to percepcijo potem prisvojimo nazaj kot formo/masko/pozo, skoz katero pol deluje naš jaz...  ?


Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 28.09.2004 at 14:35:05


titud wrote on 28.09.2004 at 14:29:28:
Osebnost naj bi bla potemtakem precepcija našega  jaza v drugih jazih, da si to percepcijo potem prisvojimo nazaj kot formo/masko/pozo, skoz katero pol deluje naš jaz...  ?



Mogoče sem preveč poudaril samo jaz in premalo okolico: jaz si zgradi osebnost v skladu s pričakovanji in zahtevami okolice, da se lahko vključi: temu bi se lahko reklo, da sprejme svojo vlogo v igri, z vlogo pa pride tudi kustum.

(u bistvu je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res - bo treba še malo zakomplicirat ) 8)


uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 28.09.2004 at 14:37:58


titud wrote on 28.09.2004 at 14:05:06:
Ta poskus  kreiranja avtentične osebnosti, ki išče svojo avtentičnost v 'naravnosti' (od naravnega prehranjevanja do prakticiranja izvornih duhovnih praks) in se na tak način skuša znebit svojega 'lažnega jaza' je po moje lahko le prehodna faza,  ne more pa bit cilj samorealizacije, ki se lahko zgodi samo skoz osebnost, vpeto v konkretno kulturno okolje na svoj lasten in s tem  avtetičen način.


Na tole je t zdaj nazadnje lepo odgovoril. V bistvu, če hočeš skoz socializacijo svojo osebnost realizirat jo lahko le tako, da konstantno sprejemaš svojo neavtentičnost. Uff  ;)



Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 28.09.2004 at 15:27:23


wrote on 28.09.2004 at 14:37:58:
Na tole je t zdaj nazadnje lepo odgovoril. V bistvu, če hočeš skoz socializacijo svojo osebnost realizirat jo lahko le tako, da konstantno sprejemaš svojo neavtentičnost. Uff  ;)


T hoče po moje povedat, da je osebnost okvir/forma/maska/kostum,  skoz  katero se je jaz v vsakem primeru prisljen realizirat, to je odšpilat svojo v vlogo. Zdej al bo to odigral statista al pa karakterno vlogo je odvisno od tega, v kakšni vlogi ga vidjo drugi in ne tolk od tega, kakšen je jaz sam po seb.

Jest poznam enga igralca staneta severja, ki je kot  igralska legenda prešiplal en milijno vlog in je tud  umrl na odru, a se je na starost razšel  z vsemi slovenskimi  tetari in ustanovu 'teater enega' samo zato, ker mu po njegovem  noben ni zmogel več ponudit  njegovmu jazu advekvatne vloge. Skratka,  v  nobenmu kostumu se ni več počutu avtetntično, ker ko je sam  želu  postat do konca  avtentičen  je hkrat postal kot persona čist neprepričljiv pa za nikamor porabit.            

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 28.09.2004 at 16:19:34


titud wrote on 28.09.2004 at 15:27:23:
T hoče po moje povedat, da je osebnost okvir/forma/maska/kostum,  skoz  katero se je jaz v vsakem primeru prisljen realizirat, to je odšpilat svojo v vlogo. Zdej al bo to odigral statista al pa karakterno vlogo je odvisno od tega, v kakšni vlogi ga vidjo drugi in ne tolk od tega, kakšen je jaz sam po seb.


t hoče povedat, da jaz je že vedno realiziran, da lahko določene ponujene vloge sprejme ali pa zavrne: kar pa je odvisno tako od njegove moči in volje, kot tudi od situacije. Skratka odvisno je od marsičesa: katera stran bo prevagala pa je najbolj odvisno od moči - tako relativno kot absolutno.



uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 28.09.2004 at 16:52:19


t wrote on 28.09.2004 at 16:19:34:
t hoče povedat, da jaz je že vedno realiziran, da lahko določene ponujene vloge sprejme ali pa zavrne: kar pa je odvisno tako od njegove moči in volje, kot tudi od situacije. Skratka odvisno je od marsičesa: katera stran bo prevagala pa je najbolj odvisno od moči - tako relativno kot absolutno.



uživajte!


Od kje pa jaz črpa to moč/voljo za samorealizacijo?

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 28.09.2004 at 17:23:38


titud wrote on 28.09.2004 at 16:52:19:
Od kje pa jaz črpa to moč/voljo za samorealizacijo?




vprašanje za miljon dolarjev  ;)


moč se pač odziva samo na moč

volja pa na voljo

veliko stvari pač ostane nedefiniranih in skrivnostnih

kot naprimer moč in volja

(v znanju je najti veliko moči in samozavesti - samozavest pa vabi voljo)


uživajte!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by gape on 28.09.2004 at 17:28:31


titud wrote on 28.09.2004 at 16:52:19:
Od kje pa jaz črpa to moč/voljo za samorealizacijo?

od višjega jaza?

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 29.09.2004 at 08:07:02


t wrote on 28.09.2004 at 17:23:38:
vprašanje za miljon dolarjev  ;)


moč se pač odziva samo na moč

volja pa na voljo

veliko stvari pač ostane nedefiniranih in skrivnostnih

kot naprimer moč in volja

(v znanju je najti veliko moči in samozavesti - samozavest pa vabi voljo)


Kolikor se jest spoznam na razmerje jaza do volje/moči oz. do višjega jaza, tadava nista locirana zunaj njega. Ker če bi bla oz. če jih  jaz kot taka obravna, pol gre lahko samo za odnos zavojevanja/prilaščanja moči/volje/višjega jaza. Niče je npr. obstoj višjega jaza v obliki boga zanikal in ga nadomestu z voljo jaza  do moči, ni pa po moje hkrat s kritiko religioznega prilaščanja boga s strani jaza odpravu prilaščanja višjega jaza sploh.  Nadomestit vero z znanjem ne pomen nč, če se obeh jaz poslužeje za prilaščanje nečesa močnješga/višjega od njega oz. če razume samorealizacijo kot prisvajanje. Moč vere v boga je  zgubila svojo moč v hipu, ko si je boga prilastu človek skozi cerku ali pa direktno, vera v  voljo do moči človeka pa se je izgubila takoj, ko si je človek v imenu te vere lotu prilaščat  naravo in s tem v bistvu sočloveka.

Tko da po moja volja in moč sta res imanentna jazu in ga motivirata k samorealizaciji samo v primeru, če narave/sočloveka oz. višjega jaza ne predpostavlja kot nekaj, kar že itak obstaja izven njega in kar si  mora osvojit/podredit svoji induvidalnosti. Induvidualiziran jaz je najmočješ takrat, ko moči sploh ne potrebuje (več), pa ne zato, ker si jo je vso podredu, ampak zato, ker se je potrebi po njeni uporabi odreku. Induvidualizacija jaza je v bistvu odrekanje potrebi po volji in moči, je v bistvu preuščanje/zaupanje  svojemu jazu, za kar pa je seveda potrebna blazna moč zaupanja vase, ki nikakor ne more prit vate od zunaj.    



 




Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 29.09.2004 at 12:25:51




Višji jaz kot neka idealizacija jaza ali nek pozitivni nadjaz je predvsem v funkciji tistega, ki s svojimi omejitvami moč pobira, saj s svojo omejevalnostjo deluje na jaz. Sveda pa lahko v idealnem primeru, ko in če jaz izpolni vse njegove zahteve pride jaz na pozicijo višje moči (kar je iluzija, saj ima le tisto moč, ki mu jo je nadjaz prej zadrževal v njegovih notranjih konfliktih).

Podobno je tudi s pozicijami moralne moči, ko smo prepričani, da je vsa pravica na naši strani, ali na poziciji ljubezni, ko nam naša vseobsegajoča ljubezen odpre vse ventile in v njenem imenu lahko brez omejitev počnemo karkoli.

Vse to so pozicije, ko delujemo s svojo lastno močjo, ki je bila prej tako ali drugače omejena, šele s te pozicije naše neomejene moči lahko izzovemo moč samo.


uživajte!



Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 29.09.2004 at 13:13:02


t wrote on 29.09.2004 at 12:25:51:
Višji jaz kot neka idealizacija jaza ali nek pozitivni nadjaz je predvsem v funkciji tistega, ki s svojimi omejitvami moč pobira, saj s svojo omejevalnostjo deluje na jaz. Sveda pa lahko v idealnem primeru, ko in če jaz izpolni vse njegove zahteve pride jaz na pozicijo višje moči (kar je iluzija, saj ima le tisto moč, ki mu jo je nadjaz prej zadrževal v njegovih notranjih konfliktih).

Podobno je tudi s pozicijami moralne moči, ko smo prepričani, da je vsa pravica na naši strani, ali na poziciji ljubezni, ko nam naša vseobsegajoča ljubezen odpre vse ventile in v njenem imenu lahko brez omejitev počnemo karkoli.

Vse to so pozicije, ko delujemo s svojo lastno močjo, ki je bila prej tako ali drugače omejena, šele s te pozicije naše neomejene moči lahko izzovemo moč samo.


Jaz skratka kuri svojo energijijo za ustvrajanje idealiziranjega  nadjaza, da se mu pol ta energija pol vrača skoz zadovoljevanje teh idealiziranih potreb. Gre za proces odtujevanja in ponovnega zlivanja,  za manipulairanje z eno v bistvu konstantno količino   energije,  za eno umetno ustvarjanje potrebe po moči, ki je zato nimamo nikol dovolj,  čeprav jo mamo  zmerom vso in točno tolk kolkr jo rabmo.

Bi se strinjal, da ko delujemo s svojo lastno močjo, ki je bila prej tako ali drugače omejena, šele s te pozicije naše neomejene moči lahko izzovemo moč samo. Samo da pol te moči ne rabmo več, ker induviduacija ne pomen niti prilaganje niti posnemanje niti premagovanje ampak le umeščanje  jaza v tako pozicijo, da se bo skozenj energija  pretakala brez odtujetev in zlivanj, omejitev in sproščanj.  

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 29.09.2004 at 13:23:44


titud wrote on 29.09.2004 at 13:13:02:
Jaz skratka kuri svojo energijijo za ustvrajanje idealiziranjega  nadjaza, da se mu pol ta energija pol vrača skoz zadovoljevanje teh idealiziranih potreb. Gre za proces odtujevanja in ponovnega zlivanja,  za manipulairanje z eno v bistvu konstantno količino   energije,  za eno umetno ustvarjanje potrebe po moči, ki je zato nimamo nikol dovolj,  čeprav jo mamo  zmerom vso in točno tolk kolkr jo rabmo.


Niti ne - zadeva je bolj preprosta: nadjaz je samo ideal, ki je postavljen, jaz pa se mu prilagaja (in ker ideala ni mogoče skoraj nikoli v popolnosti izpolniti jaz na takšen način izgublja) ali pa se mu upira
(nadjaz je vedno postavljen od zunaj)


Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 29.09.2004 at 14:04:33


t wrote on 29.09.2004 at 13:23:44:
Niti ne - zadeva je bolj preprosta: nadjaz je samo ideal, ki je postavljen, jaz pa se mu prilagaja (in ker ideala ni mogoče skoraj nikoli v popolnosti izpolniti jaz na takšen način izgublja) ali pa se mu upira
(nadjaz je vedno postavljen od zunaj)


Jaz v bistvu na dolgi rok  nč ne izgublja, če kuri svojo energijo za vzdrževanje nadjaza, saj  skoz premagaovnaje  razkola z usklajevanjem ali uporam pol črpa to moč nazaj. Jeba je  v tem, da se za življnjenja to ponavad ne uspe uslkladit in da je blo zato izumljeno onostranstvo, kjer naj bi do te uskladitve vendarle pršlo.

Nadjaz sicer jest   pojmujem  čist po frojdovsko kot super ego, kot ponotranjenga družbenega nadzornika/moralizatorja, ki egu služ za ideal oz. mu vzbuja krivdo, da ni tak. Nadjazsmislu sicer  prihaja  od zunaj kot vzorc/maska,  ampak je tud jazova lastna kreacija  v tolk, da  se vzdržuje z voljo in močjo jaza,  tko kot mu  hkrat to isto voljo in moč daje, ko se jaz z njim zliva al pa se mu upira.  

   

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 29.09.2004 at 14:21:17


titud wrote on 29.09.2004 at 14:04:33:
Jaz v bistvu na dolgi rok  nč ne izgublja, če kuri svojo energijo za vzdrževanje nadjaza, saj  skoz premagaovnaje  razkola z usklajevanjem ali uporam pol črpa to moč nazaj. Jeba je  v tem, da se za življnjenja to ponavad ne uspe uslkladit in da je blo zato izumljeno onostranstvo, kjer naj bi do te uskladitve vendarle pršlo.




na dolgi rok nihče nič ne izgublja, saj je itak že mrtev

(na krajših razdaljah pa so razlike v izgubah lahko precejšne)


titud wrote on 29.09.2004 at 14:04:33:
Nadjaz sicer jest   pojmujem  čist po frojdovsko kot super ego, kot ponotranjenga družbenega nadzornika/moralizatorja, ki egu služ za ideal oz. mu vzbuja krivdo, da ni tak. Nadjazsmislu sicer  prihaja  od zunaj kot vzorc/maska,  ampak je tud jazova lastna kreacija  v tolk, da  se vzdržuje z voljo in močjo jaza,  tko kot mu  hkrat to isto voljo in moč daje, ko se jaz z njim zliva al pa se mu upira.  



a je sploh še kakšno drugo konsistentno pojmovane nadjaza?

super ego pa je samo pobosanjen prevod za nadjaz iz srbohrvaščine (zato ga jaz raje prepuščam hare krišnam)


uživaj!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 29.09.2004 at 14:43:08


t wrote on 29.09.2004 at 14:21:17:
a je sploh še kakšno drugo konsistentno pojmovane nadjaza?

super ego pa je samo pobosanjen prevod za nadjaz iz srbohrvaščine (zato ga jaz raje prepuščam hare krišnam)


Višji jaz se po mojem ne pojmuje v tem frojdovskem smislu kot  odtujitev in vir frustracije, ampak se pojmuje bolj  kot  kot zlitje subjektivnega   z objektivnim.  

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 29.09.2004 at 15:06:19


titud wrote on 29.09.2004 at 14:43:08:
Višji jaz se po mojem ne pojmuje v tem frojdovskem smislu kot  odtujitev in vir frustracije, ampak se pojmuje bolj  kot  kot zlitje subjektivnega   z objektivnim.  




no temu se pač reče do konca prignana ideja nadjaza, pri kateri se poudarja samo neko pozitivno plat - šele to je resnična frustracija


Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by gape on 29.09.2004 at 16:07:56


t wrote on 29.09.2004 at 15:06:19:
resnična frustracija


Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 30.09.2004 at 10:48:58


t wrote on 29.09.2004 at 15:06:19:
no temu se pač reče do konca prignana ideja nadjaza, pri kateri se poudarja samo neko pozitivno plat - šele to je resnična frustracija


A je po tvoje sploh možno to transformacijo jaza kot   subjektivnosti  z nadjazom   objektinostjo izpeljat brez ostanka? Ker tud nadjaz je že plod  interakcije jaza  z objektivnim,  se vanj sproti vgarjuje ena 'napaka', ki onemogača trajno objektivizacijo jaza.  

Nekateri psihoanalitiki  te nesposbnosti jaza po trajni odrešitvi niso razrešl tko, da bi jaz odravl, ampak tako,  da so jo razgasl za trajen ciklični proces. Hkat so objektivno preselil iz zunanje resničnosti v notranjo, tko da se jaz v bistvu ne objektivizira, amapak se subjektivizira oz. induvidualizira. Ker individulaiziran jaz je tist, ki je povezan z notranjimi nastavki kolektivnega nezvednega in ne tist, ki je prilagojen/usklajen s svojim trenutnim  nadjazom. Drgač povedan:  o nadjazu kot socilaizirnim jazom, ki bi našemu jazu povzročal frustracije, se sploh ne ukvarjajo, ker odtujenost jaza  ne izhaja iz njegove nezmožnosti prigoditve objektivni realnosti, ki jo simbolizira nadjaz, ampak nezmožnosti jaza, da bi sicer obstoječo objektivno realnost povezal z arhetipskimi nastavki v lastnem nezvednem oz.  s sebstom. To funkcijo je  včasih v skupnosti  opravljali mitologija, preroki, duhovniki, vrači in drugi poosebljeni razlagaci resnice,  dons pa naj bi se  tega  v bistvu mističnega obredja  primoran izučit vsak sam.  

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 30.09.2004 at 11:19:59


titud wrote on 30.09.2004 at 10:48:58:
A je po tvoje sploh možno to transformacijo jaza kot   subjektivnosti  z nadjazom   objektinostjo izpeljat brez ostanka? Ker tud nadjaz je že plod  interakcije jaza  z objektivnim,  se vanj sproti vgarjuje ena 'napaka', ki onemogača trajno objektivizacijo jaza.  


1. jaz ni subjektivnost (lahko pa je subjekt - lahko tudi objekt)

2. nadjaz ni objektivnost (lahko pa je objek ali subjekt)

3. nadjaz ni plod interekcije, temveč seštevek zahtev, ki se jazu postavljajo s strani družbe (družba pa ni objektivnost - lahko pa je objekt ali subjekt nečesa)

4. jaz je v interakciji z realnim (mogoče je to tisto čemer ti praviš odjektivnost) (realno pa obsega tako nezavedno kor realno zunanje - ne(po)znano: smrt)

5. objektivnost ni nič drugega kot spoznavna prednost objekta spoznanja pred subjektom spoznavanja (spoznava subjekt resnica spoznanuja pa je predvsem na strani objekta spoznavanja)



titud wrote on 30.09.2004 at 10:48:58:
Nekateri psihoanalitiki  te nesposbnosti jaza po trajni odrešitvi niso razrešl tko, da bi jaz odravl, ampak tako,  da so jo razgasl za trajen ciklični proces. Hkat so objektivno preselil iz zunanje resničnosti v notranjo, tko da se jaz v bistvu ne objektivizira, amapak se subjektivizira oz. induvidualizira. Ker individulaiziran jaz je tist, ki je povezan z notranjimi nastavki kolektivnega nezvednega in ne tist, ki je prilagojen/usklajen s svojim trenutnim  nadjazom. Drgač povedan:  o nadjazu kot socilaizirnim jazom, ki bi našemu jazu povzročal frustracije, se sploh ne ukvarjajo, ker odtujenost jaza  ne izhaja iz njegove nezmožnosti prigoditve objektivni realnosti, ki jo simbolizira nadjaz, ampak nezmožnosti jaza, da bi sicer obstoječo objektivno realnost povezal z arhetipskimi nastavki v lastnem nezvednem oz.  s sebstom. To funkcijo je  
včasih v skupnosti  opravljali mitologija, preroki, duhovniki, vrači in drugi poosebljeni razlagaci resnice,  dons pa naj bi se  tega  v bistvu mističnega obredja  prim
oran izučit vsak sam.  


1. tukaj ni ničesar kar bi bilo potrebno ozdraviti, saj s vsi ti procesi popolnoma naravni; zdravljenje je potrebno šele, kadar se ti procesi zaciklajo na tak način, da jaz ni več zmožen skrbeti za svoje osnovne funkcije (preživetje etc); seveda pa je ekonomizacija in optimizacija tega procesa vedno dobrodošla.

2. arhetipizacija in podobni procesi potekajo za nazaj in niso apriorno vključeni v nezavedno (oziroma tega nikoli ne bo mogoče dokazati na popolnoma nedvoumen način).

3. mitologija, religija in podobne zadeve v bistvu nikoli niso ničesar rešile (so pa reševale), če bi karkoli rešile in razrešile bi najbrž še vedno živeli v tisti srečni razrešitvi; srečna preteklost je pač še vedno eden od mitov, ki pa služi predvsem določenemu delu družbe, ki se večno bori za oblast (tako kot se Eva najbrž nikoli ni pogovarjala s kačo in zapeljevala Človeka v greh).


uživaj!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 30.09.2004 at 11:56:37


t wrote on 30.09.2004 at 11:19:59:
1. jaz ni subjektivnost (lahko pa je subjekt - lahko tudi objekt)

2. nadjaz ni objektivnost (lahko pa je objek ali subjekt)

3. nadjaz ni plod interekcije, temveč seštevek zahtev, ki se jazu postavljajo s strani družbe (družba pa ni objektivnost - lahko pa je objekt ali subjekt nečesa)

4. jaz je v interakciji z realnim (mogoče je to tisto čemer ti praviš odjektivnost) (realno pa obsega tako nezavedno kor realno zunanje - ne(po)znano: smrt)


Hvala za razlago.


Quote:
5. objektivnost ni nič drugega kot spoznavna prednost objekta spoznanja pred subjektom spoznavanja (spoznava subjekt resnica spoznanuja pa je predvsem na strani objekta spoznavanja)


Seštevek vseh  zunajih zahtev, ki je postavljen pred jaz, ima tud narava,  pa si zato žival ne ustvarja nadjza. Nadjaz zato ne more bit samo seštevek zunajih zahtev, ampak je že sam plod interacije jaza z družbenim, ker družbeno se lahko vzdružje samo z medsebojno interakcijo jazov in samo po seb za nas sploh ne  obstaja na način  kot obstaja narava.  



Quote:
1. tukaj ni ničesar kar bi bilo potrebno ozdraviti, saj s vsi ti procesi popolnoma naravni; zdravljenje je potrebno šele, kadar se ti procesi zaciklajo na tak način, da jaz ni več zmožen skrbeti za svoje osnovne funkcije (preživetje etc); seveda pa je ekonomizacija in optimizacija tega procesa vedno dobrodošla.


Sorry, sem naredu napako, sem hotu napist odpravit jaz in ne ozdravit. Je pa  na nek način res, da  če se  psihoanalitiki začnejo vpletat v otološka vprašanja, nardijo bivnjaskost patološko.  


Quote:
2. arhetipizacija in podobni procesi potekajo za nazaj in niso apriorno vključeni v nezavedno (oziroma tega nikoli ne bo mogoče dokazati na popolnoma nedvoumen način).


Ja, obstoj arhetipa je mogoče dokazat samo subjektivno z občutjem aboslutne gotovosti, čeprav se iz množice takih občutij po moje da sklepat na eno skupno metafizično ozadje.  


Quote:
3. mitologija, religija in podobne zadeve v bistvu nikoli niso ničesar rešile (so pa reševale), če bi karkoli rešile in razrešile bi najbrž še vedno živeli v tisti srečni razrešitvi; srečna preteklost je pač še vedno eden od mitov, ki pa služi predvsem določenemu delu družbe, ki se večno bori za oblast (tako kot se Eva najbrž nikoli ni pogovarjala s kačo in zapeljevala Človeka v greh).


Iskanja 'resnice', prenešeno iz kolektivne na osebno raven, seveda prav tko nč trajnega ne bo razrešlo niti individualno niti kolektivno, bo pa vsaj začasno  omogočlo  znosno sožitje brez velikih religioznih, ideloških in drugih sistemov za ustvarjenje resnic, ki bi nas razdvajale.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by t on 30.09.2004 at 12:12:22


titud wrote on 30.09.2004 at 11:56:37:
Seštevek vseh  zunajih zahtev, ki je postavljen pred jaz, ima tud narava,  pa si zato žival ne ustvarja nadjza. Nadjaz zato ne more bit samo seštevek zunajih zahtev, ampak je že sam plod interacije jaza z družbenim, ker družbeno se lahko vzdružje samo z medsebojno interakcijo jazov in samo po seb za nas sploh ne  obstaja na način  kot obstaja narava.  


Narava ne postavlja zahtev, temveč samo omogoča: preživetje pod svojimi pogoji, ki so za vse isti.

ne štekam pa naveze s tistim, na kar nej bi bil to odgovor (točka 5.), sicer pa sej sem to povedal v točki 3:

t wrote on 30.09.2004 at 11:19:59:
3. nadjaz ni plod interekcije, temveč seštevek zahtev, ki se jazu postavljajo s strani družbe (družba pa ni objektivnost - lahko pa je objekt ali subjekt nečesa)




titud wrote on 30.09.2004 at 11:56:37:
Sorry, sem naredu napako, sem hotu napist odpravit jaz in ne ozdravit. Je pa  na nek način res, da  če se  psihoanalitiki začnejo vpletat v otološka vprašanja, nardijo bivnjaskost patološko.  


odpravljanje jaza je smrt - ali pa resna psihična bolezen
(glede na to, da se šele skozi jaz vzpostavijo preživetveni goni)


titud wrote on 30.09.2004 at 11:56:37:
Ja, obstoj arhetipa je mogoče dokazat samo subjektivno z občutjem aboslutne gotovosti, čeprav se iz množice takih občutij po moje da sklepat na eno skupno metafizično ozadje.  


Vsako takšno dokazovanje bo vedno delovalo za nazaj in v mediju govorice, ki je že sam po sebi zelo arhetipski in poln simbolov in simbolizma. Lahko je torej popolnoma objektivno vendar pa ne more "skočiti iz svoje kože". Lahko poskusi, vendar s tem medijem, medija samega niikoli ne more preseči. In govorica (prostor logosa) je lepo metafizično ozadje.


titud wrote on 30.09.2004 at 11:56:37:
Iskanja 'resnice', prenešeno iz kolektivne na osebno raven, seveda prav tko nč trajnega ne bo razrešlo niti individualno niti kolektivno, bo pa vsaj začasno  omogočlo  znosno sožitje brez velikih religioznih, ideloških in drugih sistemov za ustvarjenje resnic, ki bi nas razdvajale.


Pa saj znosno sožitje vedno je, čeprav skupaj z vso kramo. Meni se zdi, da sploh ni panike.


uživaj!

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 30.09.2004 at 16:12:17


gape wrote on 28.09.2004 at 04:06:49:
je verjetn čist ok če masko uporabljaš, če se tega zavedaš (in če daš drugim možnost tega istega zavedanaja ??? ) ... al ne rabiš niti to ???


mišljene so bolj tiste maske, katerih se niti ne zavedamo, da jih nosmo  ...
drugim tega ne moreš dat, to možnost si vsak sam ustvarja ali pa si je ne, svobodna volja posameznika po moje ...  :)


Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 30.09.2004 at 16:17:05


wrote on 28.09.2004 at 08:23:46:
Naprimer, da smo slabe volje. In da naprimer pred otrokom to prikrijemo, si nadenemo masko dobre volje. Pa večkrat ne upali. Se skregamo s partnerjem in dobimo obisk, zopet se maskiramo kao da se nič ne dogaja. Zdaj eni so vešči v tem, enim pa rata prikriti stanja, kakšnega že, čustvenega?


teh mask se zavedamo ... nadenemo si jih iz praktičnih razlogov, so pa lažje razpoznavne, prozorne ...
Govorimo o maski, ki se je ne zavedamo.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 30.09.2004 at 16:30:03


titud wrote on 28.09.2004 at 09:57:47:

Zato osebnost po moje drugo kot maska sploh ne more bit, je ni mogoče odvrečt in na ta način razglasit avtentičnost/resničnost svojega jaza.  


ob tem sem se spomnila na film Slika Doriana Graya, si  gledal ?,  ko se je podoba na sliki "gršala", ne zarad staranja ampak zarad notranje preobrazbe. Osebnost in maska imata tako isti pomen in gre le za usklajenost zunanje podobe (maske) z avtentičnostjo samega sebe (osebnostjo) ...

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by vida on 30.09.2004 at 16:46:16


titud wrote on 28.09.2004 at 14:05:06:
Ta poskus  kreiranja avtentične osebnosti, ki išče svojo avtentičnost v 'naravnosti' (od naravnega prehranjevanja do prakticiranja izvornih duhovnih praks) in se na tak način skuša znebit svojega 'lažnega jaza' je po moje lahko le prehodna faza,  ne more pa bit cilj samorealizacije, ki se lahko zgodi samo skoz osebnost, vpeto v konkretno kulturno okolje na svoj lasten in s tem  avtetičen način.


:) ja.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Toni_Zamene on 15.12.2004 at 08:35:01

Ogledalo

Moj ujeti jaz
ima zatemnjeni pogled
preteklih let
in vsakršnih nesreč.
Ko stopim predenj
z zimsko bledico lic,
se izogne prepričljivi besedi.
Moj edini jaz
se zazira vame
kakor v tujca
s slabimi nameni.
Nimam
drugega ogledala.
Svoj obraz
kaznujem kruto :
hočem resnico
in samo resnico.

                 Anica Perpar ( iz zbirke Vsečasje )

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Toni_Zamene on 10.02.2005 at 07:57:45


vida wrote on 17.09.2004 at 14:47:10:
Še nekaj na temo "jaza":

Rekli smo, da pristnost stika izvira iz najzgodnejših izkušenj v odnosu z materjo. Za Winnicotta jaz ni samoumeven, ampak se trdni jaz lahko razvije samo v okolju, ki je v stiku z otrokovo neopredeljeno tesnobo in otrokovimi potrebami po stiku. V primerih, ko otrokovo okolje otroka popolnoma spregleda oz. se nanj ne prilagodi, otrok razvije lažni jaz, to je jaz, ki je povsem skladen z okoljem, ne da bi bil v stiku z otrokovimi spontanimi potrebami in vzgibi.
Zato je eden ključnih mehanizmov zdravega razvoja prav mehanizem zrcaljenja, ko mati otroku zrcali njegovo podobo in njegova čustva ter njegove potrebe in s tem uravnava tisto nezamisljivo tesnobo, na robu katere je otrok. Odsotnost zrcaljenja je torej ena najhujših travm, ki jih lahko doživi otrok...

Iz knjige "Odkritje odnosa" - Lia Katarina Kompan Erzar


Poleg t.i. pravega in nepravega Jaza  (Self)( Winnicotts ) je D.N. Stern vpeljal še t.i. privatni Jaz ( SElf ),ki je vmes med pravim in nepravim Jazom.
Po Sternu je razvoj privatne sfere - v katero nikogar ne " spuščamo " - povezan z razvojem nepravega Jaza, se pa  bistveno razlikuje od njega, ker privatni Jaz ni bil v pravem smislu nikoli zatajen. Privatni delež Jaza se sestoji iz izkušenj samega sebe, izkušenj ki niso   bile deležne ojačanja ter čustvenega sozvočja, enako niso bile deljene z drugimi ljudmi, ne bi pa  bil otrok v teh izkušnjah samega sebe zavrnjen s strani pomembnega drugega v primeru, če bi jih izrazil.
Te privatne izkušnje lahko v principu zajamemo v besede, jih približamo Jazu in s tem bolje integriramo ( kot je to slučaj v primeru zatajenih samoizkušenj ).

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Lilith on 10.02.2005 at 08:02:07


Toni_Zamene wrote on 10.02.2005 at 07:57:45:
Privatni delež Jaza se sestoji iz izkušenj samega sebe, izkušenj ki niso   bile deležne ojačanja ter čustvenega sozvočja, enako niso bile deljene z drugimi ljudmi, ne bi pa  bil otrok v teh izkušnjah samega sebe zavrnjen s strani pomembnega drugega v primeru, če bi jih izrazil.


Zakaj potem že pri malem otroku ta potreba, obdržati stvari zase? Še sploh v luči dejstva, da ne bi bil zavrnjen. In še najpomembnejše- kako pa ve, da ne bi bil zavrnjen?

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Toni_Zamene on 10.02.2005 at 08:23:15


Lilith wrote on 10.02.2005 at 08:02:07:
Zakaj potem že pri malem otroku ta potreba, obdržati stvari zase? Še sploh v luči dejstva, da ne bi bil zavrnjen. In še najpomembnejše- kako pa ve, da ne bi bil zavrnjen?


To pa mislim, da je neke vrste milost v sicer na nek način krutem procesu "očlovečenja - socializacije " dojenčka.

Zanimivo, da je C.G.Jung bil na nek način precej zadržan do t.i. psihoanalitičnih "vložkov" v biopsihološkem razvoju dojenčkov. Njegovo mnenje je bilo, da  je dojenček  kar  pomembno dolgo obdobje  del "psihologije njegovih staršev " ( ponavadi mame ) . Vse to znotraj spoznanja, da se mati ( ali oseba nege ) odziva na otroka    skozi lastno psihologijo ( in ne značilnosti otroka , ki jih je  prejel z rojstvom kot individuum) in tako, kot   otrokov Self regulirajoča oseba , dejansko oblikuje (novega) malega človeka po svoji podobi. V tem odnosu pa se znotraj  lastne slepe pege psihičnih izkušenj in čustev ( t.j. lastne psihologije ) dejansko ne "dotakne" vrste izvornih otrokovih impulzov in hotenj.

Ali drugače povedano : Vsaka mati bere dojenčkovo zunanjo izraznost , zunanjo sporočilnost skozi lastno psihologijo. In ravno tukaj ostaja dovolj "lukenj", da izgrajuje lastno privatno sfero.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Lilith on 10.02.2005 at 08:50:16

Če te prav razumem- otrok pravzaprav ne ve, da ne bi bil zavrnjen v svoji potrebi  oz. mu niti ne pade na pamet, da bi starš lahko urejal dotične stvari zanj. Na pamet pa mu ne pade, ker starš skozi lastno psihologijo ni bil pozoren na to otrokovo potrebo (čeravno je ob prepoznavanju najverjetneje ne bi zavrnil, pač pa bi se ustrezno odzval).

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 10.02.2005 at 08:59:47


Toni_Zamene wrote on 10.02.2005 at 07:57:45:
Poleg t.i. pravega in nepravega Jaza  (Self)( Winnicotts ) je D.N. Stern vpeljal še t.i. privatni Jaz ( SElf ),ki je vmes med pravim in nepravim Jazom.
Po Sternu je razvoj privatne sfere - v katero nikogar ne " spuščamo " - povezan z razvojem nepravega Jaza, se pa  bistveno razlikuje od njega, ker privatni Jaz ni bil v pravem smislu nikoli zatajen. Privatni delež Jaza se sestoji iz izkušenj samega sebe, izkušenj ki niso   bile deležne ojačanja ter čustvenega sozvočja, enako niso bile deljene z drugimi ljudmi, ne bi pa  bil otrok v teh izkušnjah samega sebe zavrnjen s strani pomembnega drugega v primeru, če bi jih izrazil.
Te privatne izkušnje lahko v principu zajamemo v besede, jih približamo Jazu in s tem bolje integriramo ( kot je to slučaj v primeru zatajenih samoizkušenj ).



Toni_Zamene wrote on 10.02.2005 at 08:23:15:
To pa mislim, da je neke vrste milost v sicer na nek način krutem procesu "očlovečenja - socializacije " dojenčka.


Morda bi bilo moč tole primerjati z M. Pogačnikovo opredelitvijo teles, kjer naj bi vsi imeli takšno neke vrste varovalko v tem, da naj ne bi presegli razvojne stopnje, ki smo jo imeli tam pri 12 letih starosti. To nam omogoča spoznanja na podlagi spoznanja, v smislu nedokončnosti, ki bi naj tudi bila milost, če sem prav razumela.  




Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Toni_Zamene on 10.02.2005 at 09:00:03


Lilith wrote on 10.02.2005 at 08:50:16:
Če te prav razumem- otrok pravzaprav ne ve, da ne bi bil zavrnjen v svoji potrebi  oz. mu niti ne pade na pamet, da bi starš lahko urejal dotične stvari zanj. Na pamet pa mu ne pade, ker starš skozi lastno psihologijo ni bil pozoren na to otrokovo potrebo (čeravno je ob prepoznavanju najverjetneje ne bi zavrnil, pač pa bi se ustrezno odzval).


Tako ja... in kaj je tukaj še zelo pomembno, to je obdobje doživljanja, ki pa še nima verbalnega sporočanja. In v tem obdobju, v obdobju do obvladovanja  govora in poimenovanja ,mati skozi odnos do s strani dojenčka izraženih impulzov že na nek  način določi semantični okvir njunega medsebojnega sporočanja. In ta okvir je  določen skozi njeno psihologijo in dojenček preprosto ne najde načina, da bi ji "to nekaj " sporočil, ker pač mama tega zaradi lastnih posebnosti ne prepoznava, v primeru, da bi bilo to mogoče, pa njena psihologija s tem ne bi bila " ogrožena".

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Madan Gopal Das on 10.02.2005 at 09:03:11

pravi jaz je tist jaz, ki se ob kakrsnihkoli materialnih spremembah/okoliscinah ne spremeni.

pravi-jaz se zmotno poistoveti in ukvarja s stalno se spreminjajoco materijo (in ob tem trpi) ko je pod vplivom iluzije/neznanja.

te iluzije se lahko resi le ce se preda Bogu.

torej je pravi jaz vecni sluga Boga, ki ga prekrije iluzija ko/ce prostovoljno ne opravlja te svoje naravne funkcije.

ce jo, je trajno in popolnoma pomirjen in srecen.

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by titud on 10.02.2005 at 09:19:48


Toni_Zamene wrote on 10.02.2005 at 08:23:15:
Ali drugače povedano : Vsaka mati bere dojenčkovo zunanjo izraznost , zunanjo sporočilnost skozi lastno psihologijo. In ravno tukaj ostaja dovolj "lukenj", da izgrajuje lastno privatno sfero.


Ne gre samo za mater, ampak 'pomembne druge'. Luknje za kreiranje lastne privatne sfere nastajajo po moje s tem, ko različni 'pomemebni drugi'  različno berejo dojenčkovo zunanjo izraznost skozi svojo lastno psihologijo. To enemogoča totalno  in trajno poistovetenje otroške psihe s konkretno psiho matere in ga prislijuje v dialoško  kreiranje lastne privatne sfere. Tle po moje pride do paradoksa, da kolikor je socilano  življenje otroka  kompleksneješe, toliko večja je potreba po kreiranju lastne privatne sfere.        

Title: Re: PRAVI IN LAŽNI JAZ
Post by Loops of Infinity on 10.02.2005 at 10:31:17

Našla:):


Devi wrote on 11.07.2004 at 19:16:58:
Marko Pogačnik v knjigi Zdravljenje Zemlje, zdravljenje sebe, človeka predstavi kot kompozicijo iz treh delov: duše, zunanjega jaza (oz ega) in elementarnega bitja.

Osebno elementarno bitje naj bi bilo oskrbnik telesa, v katerega se naseli človeška duša in predstavlja telesno zavest in človekov zemeljski pol zemeljske domovine. Duhovni človek naj bi rabil za skladno delovanje v svoji inkarnaciji več kot samo strukturo (telo) samo, brez elementarnega bitja bi mu manjkalo znanje oz. modrost o tem, kako naj se kot duh izrazi v pogojih materializiranega prostora. To osebno elementarno bitje naj ne bi nikoli presglo starosti 12 let in izoblikovalo osebnosti, saj skrbi za to, da ostajajo elementarne življenjske energije kljub poznejšemu razvoju zavesti neokrnjene in nedotaknjene.
Po Pogačniku je sedež elementarnega jaza v drugem, spolnem centru.

"To čakro običajno povezujemo s spolnimi funkcijami, vendar jo Julijus omenja tudi kot "središče notranjega miru"... Pozneje mi je še pojasnil, da ima povezava te čakre s spolnimi nalogami telesa globlji pomen. Gre za odnos do erotike, ki prav tako pripada elementarnemu življenjskemu območju. Erotika mi je bla prikazana kot temeljna kvaliteta odnosov med živimi bitji na Zemlji, ki nima opraviti le z razmnoževanjem, temveč tudi z utelešanjem univerzalne ljubezni na ravni zemeljskih sistemov..."


Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.