Vrtnica wrote on 28.08.2011 at 18:21:08:@M.L. hvala za odgovor. Lepo, da si se edini potrudil razložit na nivoju, ki ga razume lahko vsak.
Žal mi je, da se sedaj prepirate med seboj kdo ima prav in kdo ne.
Saj morda pa imate vsi prav. Samo ne se prepirat fantje in dekleta!
Še nekaj me zanima:
Ali je potem tako, da moja duša in duša vseh nas še ni bila utelešena ali pa je pač že bila in jo lahko (s pomočjo regresije,kot pravite) izsledimo, če potujemo nazaj v preteklost?
Recimo, a je možno, da samega sebe najdeš kjer si nekoč že deloval in bil? Samo za primer, če recimo jaz čutim, da sem tu (v neki xy državi pa že bila, da sem tu že enkrat živela) ali je to spominska koda iz prejšnjega življenja?
Da v sebi čutim (skriti glas ali 6.čut ali kako se temu reče) da moram it živet tja in tja, ali je potem možno, da v tem življenju odkriješ zgodovino osebe, ki je nosila tvojo dušo?
Prosim, rada bi samo razumela dogajanje, ker se mi zdi fascinantno, ko sem ugotovila, da morda samega sebe lahko poguglaš, če si recimo nekaj že storil v preteklosti (dobrega) in imaš sedaj občutek, da moraš nadaljevati, kjer si bil denimo ustavljen?
Me veseli, da sem lahko pomagal in da si v moji razlagi videla smisel odgovorov, katerih si zastavila vprašanja. Glej, jaz se nočem in se ne prepiram z nikomer, samo povem kar jaz mislim, pustim pa vsakomur svoje mišlenje in ga tudi spoštujem. Včasih sva se z našem Alojzem tudi kaj sporekla, vendar zdaj tega več nočem in mu na njegove provokativne poste ne odgovarjam, saj to početje potem nikamor ne vodi.
Glede utelešenja duš pa bom še takole rekel; vse človeške duše katere so nastale in so se razvile na naši zemlji, jim je utelešanje prednostno, lahko se pa tudi ponovno utelešajo če imajo takšno željo. Enako je z dušami iz drugih planetov, katere se iz svojih visokih razlogov utelešajo tudi na našo zemljo.
Regresija ali hipnoza človeka je lahko zelo nevarna, če ni upravljana v rokah, ne bom rekel profesionalca, ampak v rokah modrega človeka. Ta način hipnoze ali regresije pride samo v poštev pri zdravljenju, kjer lahko duša obolelega sama sebi vzpostavi najnatančnejšo diagnozo bolezni. Seveda ob zlorabi magnetizerja ali hipnotizerja, pa je lahko škoda za dušo obolelega ali pa zdravega človeka zelo velika.
Duša mora in se je tudi strinjala, da ji bo ob utelešenju v človeško meso, odvzet ves spomin na prejšnja stanja, sicer bi njeno utelešenje v človeško meso bilo brez smisla. Zato so regresije zelo nevaren poseg v človeško dušo, če niso uporabljene za te namene, kot sem že prej povedal. Neumnost je nekomu z regresijo dopovedat, da je bil za časa svojega prejšnjega življenja, Rimski cesar Kaligula, saj mu s tem ne moreš narediti nikakršne usluge, temveč boš zakopal njegovo dušo še tisočkrat globje, kot si jo je sam cesar Kaligula in še nešteto je lahko takšnih primerov, ki bi škodili danes trenutno utelešeni duši, ali v dobrem ali pa v slabem prejšnjem ravnanju.
Danes ljudje večinoma hodijo zapravljat denar ne te regresijske seanse, saj je vsakemu postreženo s tistem česar si želi, denar pa pristane v žepih veščih sleparjev. Ti šarlatani pa resnično nobenega človeka ne prikrajšajo za druga, kakor za lažjo denarnico, nevarnejši so pa tisti, ki znajo resnično magnetizirati in to zaradi svoje koristi, ne pa v korist obolelega ali pa naivnega človeka.
Še enkrat bom rekel; neumnost je raziskovati prejšnja življenja ali pa stanja nekega prejšnjega bivanja, kjer smo nekoč bili. Neskončno večni nezmotljivi red je odredil tako, zakaj bi mi to univerzalnost spreminjali in bili bolj pametni od nezmotljivega.
Duši, kljub izgubi spomina ostane neka slutnja na prejšnja stanja, kjer je bivala, ali pa tudi, če je že bila, na prejšnja življenja v človeškem mesu. Zdaj je pa vse odvisno od samega človeka, ali se bo podal po poti duhovnosti, to pomeni ločevanje duša od mesenega telesa, ali pa po poti materialnosti, to pomeni združevanje duše z mesenim telesom in zaužiti vse užitke tega materialnega sveta. Duša, ki hoče zaužiti vse mesene užitke in strasti, bo izgubila sleherni stik z duhovnostjo in vse slutnje o prejšnjih stanjih življenja. Na koncu je celo tako združena z mesom, da ne more prepoznati več nikakršnega simptoma o duhovnosti, ampak verjame še samo v posmrtni nič in neobstoj.
Duša, ki se pa poda na pot duhovnosti začenja vase sprejemat vse duhovno in slutnja o prejšnjih stanjih bivanja in morebitnih življenjih v človeškem mesu, je vedno večja. S takšnim ravnanjem in početjem duša duhovno raste ali takorekoč se dviga v svojem razvoju do končnega prerojenja in združenja z Enostjo.
Neumnost si je misliti, da ne rabimo nič storiti za bližnjega, čeprav naše slutnje in morebitne regresijske seanse kažejo drugače. Človek ni iz mesa, ampak iz duhovnosti, in postane šele pravi človek, ko doseže stopnjo duhovne razvitosti, da lahko premosti vso materialno. Ni pomembno kje človek živi, pomembna so njegova dela v korist bližnjega in to iz vse ljubezni, ki jo premore. Ni vsaki klic pravi, ki ga človek sliši, ampak njegova ljubezen in modrost naj presodita verodostojnost tega klica.
Pa lep pozdrav.