Angel wrote on 10.06.2004 at 13:45:51:maš prav T. če govoriva o ljubezni in ljubezenjskem odnosu je le ta nadgradnja vsega mogočega. biti čustveno in telesno povezan, biti eno, se mogoče nardi, ali pa se nikoli ne nardi.
eno sva šele takrat, ko ti čustveno in telesno pripadam. besede so samo sredstvo, s katerimi ti lahko povem, kaj občutim, kaj me ponižuje, kaj me boli...jih nekateri še uparabljat ne znajo-žal.
Enost je lahko le duhovna kategorija, čustveno/telesno ne more bit enosti, ker čustvovanje je nujno pristransko (glej zadnji post od jst-a na to temo). Zato je je v čustvenem smislu hrepenenje po enosti trpljenje, ker pomen odrekanje te pristranskosti. Le z zavedanjem se da ra čustveno/telesna faza presežt, zato romantični fazi ljubezni pravolpma sledi njena zrela/zavestna faza.
Quote:eni, pa jih poglobljeno s pomočjo svoje domišljije, svojega besednega zaklada mečejo na plano, kot bi se nikoli ne bali tveganja. tvegam pri vsakem človeku ravno v dialogu, ali bom sprejeta, ali me bo poslušal, ali me bo razumel.
pravijo, da je v začetni fazi najprej beseda. razumevanje. nato šele empatija, vživljanje v svoja čustva, nato simpatija in na koncu recva popolna ljubezen-patos, ki je karitativen odnos. brezpogojen.
Karitaivenega/brezpogojnega odnosa po mojem ni mogoče dosečt na čustvenem nivoju, prav tako pa ne tud brez njega, samo mentalno, ampak skoz njuno uravnovesenje.
Quote:jaz sem ti, ker čutim isto kot ti, mene boli, to kar tebe boli, mene ponižuje to kar tebe...potem sem JAZ - TI. Potem šele sva eno.
najhujša okvara je pravjo okvara najboljšga. kako se lahko ljubezen sprevrže v obratno čustvo kot je sovraštvo ni jasno nobenemu poznavalcu. men tud ne.
Tud frojd je v poznih letih spoznal, da te uganke ni uspel razrešit. Vse kar je lahko okrog tega povedal je to, da ma ljubezen svojo hrbtno plat, tko kot ma rast v sebi kal minevanja. Na to, katera plat bo prevladala nimamamo vpliva ne kot posamezniki in ne kot človeštvo, ker pa smo razvil spsobnost samozedanja, smo tako za svoje temne in svetle plati prisilejn prevzemat vso odgovornost.
Quote:v biti bolj se tudim za nekaj, vedno manj je mene same. kako pogosta napaka mnogih žensk.
hočjo ugajat, hočjo bit očarljive, poželjive in v biti v tem naporu to dosečt ,zgubijo svojo identiteto, sebe.
če gledava z drugega zornega kota. nič bolj ne boli, kot izgubit sebe zaradi drugih. vse večji je napor, skoz bolj zgubljamo. držim se sama v biti gesla, da je napor nepotreben. zakaj bi se človek silil v nekaj? da bi nekomu ugajal? ne.
Jap, to ni enost, to je osebnostna regresija in samozatjitu. Enost je do skrajnosti razvita induvidualnost, ker če tej kaj manjka, manjak tud enosti.
Quote:je bolj pričakovati nič, pa pustiti uni biti, da naredi po svoje.
mi je všeč filozofija, da pač v življenju ne moreš nič izsilit. še najmanj pa ljubezni.
lahko se do onemoglosti trudim pred nekom, lahko se mu mečem pod noge, lahko ga zasledujem, lahko hrepenim goreče... v tistem hotenju in hrepenju do nebes...in še čez...pa ne bom dosegla nič drugega, kakor to, da me uni še porajtal ne bo.
kaj mi pomaga hrepenje brez utehe?
Romantićna faza ljubezni gradi na absolutnih pričakovanjih, na sanjarijah, ki jih partner nikakor ne more izpolnit, pa če te porjata al pa ne.
Quote:biti nekomu v veselje, zadovoljstvo, srečo in tisti čarobni vzknik ljubezni, je pa povsem nekaj drugega. zato se mi ni treba nič truditi. pride samo od sebe, ali pa sploh ne pride. tudi ljubezenskega odnosa si ne mormo sprogramirati. žal se to ne da. tudi drugega človeka ne morem spremeniti, ker s tem trošim svojo energijo v en iber nulo. kaj pol?
Po hendrixu je ljubezennski impulz, ki je osnova za kasnejšo partnesrko zvezo, popolnoma nezaveden/iracionaen izraz pričakovanja otroka v teb, da bo/š ob partnerju zacelu vse rane iz otroštva. Vsak človek si tako zgradi v seb en imago osebe, ki naj bi mu zacelila rane ki so mu jih pustil odprte ali clo pozročili starši. Kako pol dva v partnerskem odrnosu drug drugemu ta imago vzajemno uspeta spedenat pa je večno aktualno vprašanje, ki si ga vsakič znova loteva skoz vsaoratno kulturno formo razreševat filozoska in religiozna misel, umetniška vizija in čist vsakdanja ljudska praksa.