Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> konstruktivna komunikacija
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1086425984

Message started by picola on 05.06.2004 at 10:59:44

Title: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 05.06.2004 at 10:59:44

Čao.V knjigi Najina ljubezen,ki jo btw priporočam vsem,ki bi želeli izboljšati odnose med partnerjema,je opisana tehnika zrcaljenja ali aktivnega poslušanja(knjiga Družinski pogovori).Tehnika poteka tako,da npr. partner ali tvoj sogovornik pač nekaj pove,ti pa niti ne sprašuješ,niti ne kritiziraš,niti ne obsojaš,daješ predlogov,itd.,ampak samo ponoviš trditev,ki jo je povedal npr. partner.Lahko jo malo obrneš okrog,ampak pomen pa naj bi bil isti.Fora je v tem,da v kot otroci nismo smeli izražat svojih čustev,razmišljanja in mnenja,zato smo se začeli svojim staršem upirati.In seveda klicati po pozornosti,opozarjati nase.In ko začneš s to tehniko,se neverjetno hitro,učinkovito in brez frustracij pomeniš s človekom.Res je potrebno nekaj vaje(tako kot pač za vsako novo stvar),vendar se izplača.Z Marjanom večino problemov in konfliktov rešiva že po nekaj minutah,najkasneje v pol ure,če je problem kompleksnejši.Olajšanje je samo že,če veš,da lahko poveš,kako se počutiš,ne da te bo nekdo obsojal zato,predvsem pa,da te sogovornik sliši.
Da ponazorim še s primerom,če komu ni glih jasno,o čem govorim.Npr. prepir med partnerjema:

A:Kako si drzneš???!!!!A se sploh zavedaš,kaj si mi naredil,ko si me napadel sredi gostilne????!!!!
B:(Na začetku z muko požre napadanje,vendar z vajo se da naučit) Če te prav razumem si besna name,ker sem te napadel sredi gostilne?
A:Ja,vsi so naju gledali,bilo me je sram,da se v javnosti prepirava.
B:Bilo te je sram,ker so naju vsi opazovali,kako sva se prepirala?
A:Ja,še posebej,ker je bil za sosednjo mizo najin sosed.
B:Če te prav razumem ti je bilo še posebej nerodno,ker je bil za sosednjo mizo najin sosed in veš,da bo za to vedel ves blok?
A:Ja,res je,želela bi si,da se drugič ne prepirava več na javnih krajih,ampak da stvari rašiva doma,v miru.Če pa to ne bo možno pa da se vsaj umakneva na samo.
B:Želela bi si,da konflikte rešujeva samo doma ali nekje,kjer naju ne bojo ostali slišali,sem te prav razumel?
A:Ja,prav si me razumel in hvala,ker si me poslušal.Sedaj pa bi želela slišati še,kako si se ti počutil in kaj je tebe najbolj motilo.

Na začetku se je težko upret skušnjavi,da bi obsojal,kritiziral,se branil ali počel kaj drugega,vendar se z vajo da vse naredit.Mogoče se tut sliši neverjetno,da se nekdo lahko tako pogovarja med prepirom,ki potem to več ni in zdi se najbrž tudi nenaravno,vendar PALI!

Zato me zanima tut,če kdo misli,da bi bil ta način komunikacije in reševanja konfliktov primeren tut za ta forum oziroma za nas,ki sodelujemo na njemu? Mogoče pa ne bi blo slabo probat? Probejte najprej pri partnerju al pa prijatelju pa boste videli,da deluje.
Samo predlog.
Lepo se imejte in lep dan vam želim vsem. :-*

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 05.06.2004 at 12:19:01

Picola, to je ok, če maš srečo, da je tut partner prebral to knjigo, in da se hoče to it. Če pa partner reče, to je bull shit, pa ni pomoči. Če si v osnovi konstruktivno naravnan se lahko greš konstruktivno komunikacijo, sicer pa ne vem, sej v tem je ravno dispute, ker včasih nismo vsi konstruktivni. Al ta knjiga enostavno predpostavlja, da smo vsi konstruktivni. Ja, sej vem, zdej boš rekla, če se imata dva rada, naj bi bila tudi voljna konstruktivno komunicirat, pa ni to vedno res. Bl enostavno je kuhat mulo, pa pol k se skuha, nadaljevat po starem, dokler spet ne zavre. Ne vem, to je kakšna ameriška pogruntavščina, kot npr. dr.Phill in to. Na teoretičnem nivoju je vse cool, ... se strinjam. V praksi pa, ko si užaljen npr. ti v tistem trenutku to niti ne pride na misel. Me veseli, da je pri tebi funkcioniralo. Lp  :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 05.06.2004 at 12:54:08

Sej ta način komunikacije  je opisan ravno zato...tut če nista oba partnerja za to.Ko ti na partnerjevo obtoževanje NE odgovoriš z OBTOŽEVANJEM,BRANJENJEM,POSMEHOVANJEM,NAPADANJEM,itd.,partner nima več niti potrebe niti razloga,zakaj bi še vedno napadal.A štekaš,kaj mislm povedat?Gre za to,da s tem razorožimo nasprotnika,ki nima več osnove za to,da bi napadal in se branil.Point pa je samo v tem,da  'nasprotnik' čuti,da ga tisti,s katerim se pogovarja, sliši,da ga razume in spoštuje njegova čustva,kakršnakoli že so.Ker to nam je vedno manjkalo.Sej sama npr. veš,če se z nekom meniš o neki stvari,ti trdiš svoje on svoje...tako nikamor ne prideta.Dokler nima eden od vaju občutek,da ga drugi posluša,da je razumel,kaj mu je povedal in da razmišlja o povedanem.To je ful važno,manj kot to,da se na koncu oba strinjata z zadevo o kateri se menita.Lahko ostaneta vsak na svojem bregu,vendar vesta,da imata različno mnenje in  da je to OK.Vsaj jst si tako to predstavljam,take izkušnje imam s svojim partnerjem in tudi z drugimi ljudmi.In v končni fazi s tem načinom tut ugotoviš,da velikokrat razumeš popolnoma drugače,kot je povedal partner.zato tut pride do kratkega stika.
Jst pač mislim,da bi se tut na forumu lahko naučil takšne komunikacije,seveda kdor želi-vsaj za pokušino.Sej če ne bo delovalo,lahko še vedno nehamo s tem.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 05.06.2004 at 12:57:09

Aja,še to.V praksi praviš,da ko si užaljen ti to ne pade na pamet.Na začetku res ne,ampak sej sama najbrž veš,tako kot smo se naučil negativnih vzorcev,tako se lahko naučimo tut pozitivnih.Rabiš vajo,sam z voljo se da veliko naredit.Sej to je duhovna in osebnostna rast,da se NAUČIMO konstruktivno komunicirat med sabo.
Lp :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 05.06.2004 at 15:34:45

Ej,Angel...sori,šele prejle sem vidla,da si že ti načela to temo v Problems with... Tako da vidm,da si prebrala knjigo... :D A ni fantastična? Me veseli,da nisem edina,ki razmišlja v to smer,mogoče pa se bomo nekam premaknili,če ne na ta način pa na kakšen drug...
Lep dan želim vsem, :-*

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 06.06.2004 at 00:13:41


Quote:
A:Kako si drzneš!!!!A se sploh zavedaš,kaj si mi naredil,ko si me napadel sredi gostilne?!!!!
BNa začetku z muko požre napadanje,vendar z vajo se da naučit) Če te prav razumem si besna name,ker sem te napadel sredi gostilne?
A:Ja,vsi so naju gledali,bilo me je sram,da se v javnosti prepirava.
B:Bilo te je sram,ker so naju vsi opazovali,kako sva se prepirala?
A:Ja,še posebej,ker je bil za sosednjo mizo najin sosed.
B:Če te prav razumem ti je bilo še posebej nerodno,ker je bil za sosednjo mizo najin sosed in veš,da bo za to vedel ves blok?
A:Ja,res je,želela bi si,da se drugič ne prepirava več na javnih krajih,ampak da stvari rašiva doma,v miru.Če pa to ne bo možno pa da se vsaj umakneva na samo.
B:Želela bi si,da konflikte rešujeva samo doma ali nekje,kjer naju ne bojo ostali slišali,sem te prav razumel?
A:Ja,prav si me razumel in hvala,ker si me poslušal.Sedaj pa bi želela slišati še,kako si se ti počutil in kaj je tebe najbolj motilo.

Na začetku se je težko upret skušnjavi,da bi obsojal,kritiziral,se branil ali počel kaj drugega,vendar se z vajo da vse naredit.Mogoče se tut sliši neverjetno,da se nekdo lahko tako pogovarja med prepirom,ki potem to več ni in zdi se najbrž tudi nenaravno,vendar PALI!


OK, recimo, da pali. In sedaj pride trenutek, ko B pove, kako je vse doživljal.

Naprimer:
B: Napadel sem te zato, ker si težila, ko sem si naročil tretje pivo. Kako si drzneš me napadati zaradi tega.
A: Torej si me napadel ker sem si drznita ti težiti, ker si si naročil tretje pivo.
B: Želim, da me ne napadaš več zaradi piva
A: Aha, torej si želiš, da te ne napadam več zaradi piva?

In kaj sedaj, Ali se bo uklonila ona in mu ne bo več težila, če popije preveč piva?
Ali se bo uklonil on in ne bo več pil toliko piva?

On ima rad pivo in ne more brez njega. Ona ne želi da pije toliko piva. In kako samo s prikimavanjem doseči kompromis?

On trdno stoji za svojimi stališči, ona pa tudi. Kaj zdaj?

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by gape on 06.06.2004 at 10:25:17

a zakaj hočeš pit velik piva
b če te dobr razumem te zanima zakaj hočem pit velik piva?


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 06.06.2004 at 10:49:04

Ok,Iga,zdej ne vem,če se zezaš al kaj.Najbrž tudi malo.
Fora je samo v tem,da izražaš svoja čustva in večinoma je to bolj pomembno kot to,kaj se zmeniš.Sej midva z Marijanom velikokrat ostaneva pri svojem,se pravi,če on hoče nekej in mu jst zatežim pa se potem pogovoriva na tak način,ponavadi začenjam razumet,zakaj to počne in predvsem meni je bilo DOVOLJENO izraziti svoja čustva in sem s tem čist zadovoljna.In on še naprej počne tisto stvar,jst ga pa zdej razumem,zakaj in kako ,ponavadi pa tut on pravi,da bo recimo al zmanjšal al nehal,ker je blo tut njemu dovoljeno izrazit svoja čustva in nima več takšne potrebe po tem,da bi sploh to počel.Mal sebe poglej,še posebej v najstniških letih.Bolj so ti tastari rekl,da ne,bolj si ti mogu to nardit.Ok,če ti nisi bil tak,jst sem bla... :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 06.06.2004 at 11:36:36


gape wrote on 06.06.2004 at 10:25:17:
a zakaj hočeš pit velik piva
b če te dobr razumem te zanima zakaj hočem pit velik piva?


A: Ja, ker me moti da popiješ veliko piva in tega ne bom nikoli sprejela

B: Aha, to te moti in tega ne boš nikoli sprejela.

In potem.....kaj?

B: Jaz bom vedno popil veliko piva.

A: Če te prav razumem, boš ti vedno popil veliko piva.

In potem.....kaj?

Čustva so povedana in poslušana. Dovoljeno je bilo izražanje čustev in sprejemanje je bilo. Kaj naprej? Povedala sta vsak svoje.

In še vedno ostajata vsak pri svojem stališču, čeprav sta izlila svoja čustva in bila poslušana.

Torej v tem primeru konflikt še ostaja, ali ne?

Ali je bil dosežen kakšen konstrukt, razen v tem, da sta oba izlila čustva in bila poslušana?

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 06.06.2004 at 12:55:12

A. ok, potem pa spij to tretje, pa četrto pa peto pivo, ampak dragi, jst sem adijo.

B. ...

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Jakob_Ostrjan on 06.06.2004 at 13:06:23

Da se tale štorija ne bo razvila podobno kot ona o steklem polžu in jari kači, bi vas vprašal:

kakšen pa je namen tega, da nekdo NE REAGIRA na zastavljeno vprašanje, pač pa ga PONOVI?

A, se vam kaj sanja?

Kaj je že osnova komunikacije? Poslušanje. Kaj pa je potrebno za poslušanje? Pozornost. Ki mora biti usmerjena k sogovorniku, ne pa nase. Če poslušamo, pa smo hkrati pozorni na naše občutke in čustva, potem ne slišimo, kaj nam nekdo govori. Pomeni, da ne razumemo, kako se SOGOVORNIK počuti. Poznavanje njegovega počutja pa je pogoj za to, če ga hočemo upoštevati. Ker takrat ne bomo njegove komunikacije do nas doživeli kot napad, pač pa kot željo po spremembi stanja, ki mu ne ustreza.

Kaj torej ne ustreza: tri prazne steklenice piva ali dejstvo, da se je pivec piva rajši posvetil steklenicam, ne pa sogovornici?

Brezzveze je postavljati vprašanja, ki se tičejo dejanja samega, ne pa vzroka, ki je k temu dejanju privedlo.

Kako že pravijo: če hočeš dobiti prave odgovore, se najprej nauči prav vprašati.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 06.06.2004 at 13:20:20

Iga,lej,dej mal razmisli,kako ti deluješ,oziroma,kako deluje večina ljudi,ki jih poznam.Vzamem nazaj 'kako ti deluješ'...Partnerja imata konflikt,nihče nikogar ne posluša,kaj šele razume,začnejo se žaljivke,itd.Po mojih izkušnjah se NIKAMOR(vsaj za dalj časa) ne pride s takim načinom komunikacije.Stvari se začnejo razpletat takrat,ko se začnemo poslušat,ko ustvarimo en varen prostor za komunikacijo,kjer brez strahu izražamo svoja ČUSTVA!!(v tem primeru,kot ga ti navajaš,se mi zdi,da ni nobenih čustev,še vedno je samo izražanje potreb-drugače je, če rečeš počutim se tako in tako,strah me je,da...,sram me je,ker...,želim si...,bojim se...,razočarana sem,ker...jezna sem,...itd.).In potem nehamo rint en v druzga,ga nekej prepričevat in zahtevat,da nekej naredi,ker vidimo tudi njegovo plat zgodbe,ker ga začenjamo razumet...Ker mogoče tut vidmo,da se partner ne bo spremenil,ker in ko mi tako želimo ,ampak ker in ko on želi.In potem,ko ni več pritiska na partnerja,ni več obrambe z njegove strani in človek je v takem ozračju bolj sposoben racionalno razmislit o stvari,ki jo počne in ki tako moti,prizadane partnerja.Če ne takoj pa čez nekaj časa.Ampak vzrok,da smo se spremenili(čeprav šele čez nekaj časa) pa je izboljšana komunikacija.Mogoče ene stvari trajajo dalj časa,se vračaš v stare vzorce,ampak če te partner ne obtožuje zaradi tega,ampak te razume,ti je veliko lažje,ane.
V glavnem ta tvoja debata o pivu bi pač po moje mogla temeljit bl na izražanju čustev obeh partnerjev,ker aktivno poslušanje ni zgolj ponavljanje stavkov,ampak je na nek način tut ugotavljanje,kako se partner počuti.Se pravi,če ti jst rečem:'Kako si mogel to naredit!!!??'ti jst laho odgovorim nazaj:Pa kaj se non stop nekej buniš! al pa Ti tut men vsak dan to pa to... al pa kaj te k... briga?!!! ali pa...Vidim,da si jezen name.Če te prav razumem zato,ker sem ti naredila to pa to... Mene osebno s takim načinom komunikacije mine,oziroma nimam potrebe,da bi se še naprej drla na partnerja,ampak se začnem menit v veliko tišjem in sproščenem ozračju.Kako pa to pri teb deluje pa ne vem,mogoče preveč posplošujem,zato bi rada slišala še kakšno mnenje od drugih,kako se obnašajo v konfliktni situaciji.
Lep dan želim vsem,predvsem pa tistim,ki jim je hudo(da bi blo boljš). :-* :-*

Title: ;D ;D ;DRe: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 06.06.2004 at 13:22:24

Jakob,se zelo strinjam s tabo,jst sem to mogla razložit v 245 besedah več... ;D ;D ;D ;D ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 06.06.2004 at 14:29:33


Mae wrote on 06.06.2004 at 12:55:12:
A. ok, potem pa spij to tretje, pa četrto pa peto pivo, ampak dragi, jst sem adijo.

B. ...


No tole sem hotel slišat. To je to.

Picola, saj nisem trdil, da poslušanje ni OK, ampak le to, da če oba izlijeta čustva in sta poslušana in sprejmeš, da partner pač ne želi spremiti nečesa, kar nas hudo moti in mi nismo pripravljeni živeti tega, kar partner noče spremeniti, čeprav se zavedamo, kaj ga moti, potem je edina možna rešitev to, kar je zgoraj opisala Rose. A je tako?

Je pa drugače, če smo pripravljeni sprejemat kompromise. Jaz to, ti ono. Za to pa je potreben po poslušanju in sprejemanju še tak odkrit pogovor.

Je pa res, da ljudje premalokrat poslušamo drugega človeka. Pa ne samo v partnerskih odnosih. Tudi naprimer v službi. Nekdo nam nekaj hoče razložiti, kako bi on naredil to in to. Mi pa mu kimamo in v svoji glavi že vrtimo film o tem, da mi(jaz) bom pa naredil tako in tako. In s tem nam uide kaj nam je sogovornik hotel povedati. In mogoče smo zamudili kak dober predlog.

Iz tega, če potegnem en zaključek, je važno le to, da sogovornika vedno poslušamo do konca in šele potem po premisleku podamo odgovor in seveda pričakujemo, da bo sogovornik prav tako prisluhnil nam. Torej ne poseganje in odgovor na vsak stavek, ki ga slišimo, ker s tem sogovorniku prekinjamo nit. In tudi če nas sploh ne zanima kaj nam bo povedal, je potrebo prisluhniti. Mogoče bomo kaj od tega odnesli kasneje.

In zato, se mi dialog, ki si ga opisala v prvem postu zdi bolj smešen. To je to.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 06.06.2004 at 14:40:21

Iga, dej se do konca kregaj z mano. Pa probej me poslušat  ;)

A. Iga, jst bi ful bla s tabo (pa pustmo zdej okoliščine), ampak mi ni fajn, če ti skoz zaudarjaš po alkoholu. Men ni fajn.

B. ...

:)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 06.06.2004 at 14:53:20

Ok,če te prav razumem,se ti zdi dialog,ki sem ga opisala v prvem postu smešen? ;D ;D
Ok,poslušamo do konca,vse lepo in prav,čez pet dni pa ugotovimo,da smo si narobe interpretirali tisto,kar nam je sogovornik povedal...Npr.,v najini ljubezni en banalen primer:Partnerja se dogovorita,da gresta na partijo tenisa,za osebo A to pomeni:'Greva v nedeljo po kosilu na teniško igrišče s tistima oguljenima loparjema,ki ležita tam v kotu in igrajva,se zraven zabavajva in ko bova imela dovolj,greva domov.Oseba B:Greva v nedeljo po kosilu na teniško igrišče z najboljšimi loparji in igrava po vseh pravilih,resno in brez komentarjev,dokler nekdo ne izgubi in potem pomiva posodo ves mesec. ;)
Pa to je samo banalen primer,v dost bolj kompliciranih in bolečih zadevah pa je to za odnos lahko pogubno.Se pravi,da sem mnenja,da je super,če sproti preverjamo,če smo si partnerjevo izjavo sploh prav interpretirali.
Se pa strinjam tudi,da v primeru,če se pač partner ne želi spremenit in mi ne želimo sprejet njegovega obnašanja,pač gremo narazen al pa se celo življenje kregamo okrog tega,tut take maš.
Me pa bolj zanima,kaj vi mislite o tem,kako bi se to dalo uporabit na forumu,če bi se pač strinjali,da je tak način komunikacije ok,ker se mi zdi,da se prepiramo predvsem zaradi napačne komunikacije(če obstaja v bistvu še kak drug razlog...zdele se ne morem nč spomnit,mogoče jih je pa malo morje... ??? :-[).

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 06.06.2004 at 14:54:21

Zakaj se mi dozdeva,da se vam zdi ta način butast... :( :(

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 06.06.2004 at 14:55:14

Jah,jebi ga,se bomo pač veselo kregali in pljuvali naprej...Tut prav. :-/

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 06.06.2004 at 15:01:07


Mae wrote on 06.06.2004 at 14:40:21:
Iga, dej se do konca kregaj z mano. Pa probej me poslušat  ;)

A. Iga, jst bi ful bla s tabo (pa pustmo zdej okoliščine), ampak mi ni fajn, če ti skoz zaudarjaš po alkoholu. Men ni fajn.

B. ...

:)


B: A sem prav razumel, da bi ti bila ful z mano, ampak ti ni fajn, ker zaudarjam po alkoholu?

A: Ja prav si me razumel...(ugiban odgovor)

B: Ampak, draga Rose, Iga sploh ne pije alkohola. Torej nikoli ne zaudarja po alkoholu. :P ;) ;D Torej če sem prav razumel tvoj prvi stavek, si torej lahko ful z mano. ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 06.06.2004 at 15:07:02


picola wrote on 06.06.2004 at 14:54:21:
Zakaj se mi dozdeva,da se vam zdi ta način butast... :( :(


Picola, ma ni ravno butast, le nekako ne sede, da bi venomer ponavljal vsak stavek. Saj valjda nismo tolk omejeni, da si ne bi mogli zapomniti in premleti eno izpoved. Le poslušati jo moramo pazljivo. To je to.

Kar je pa na forumu itak potrebno. Če nekomu odgovarjamo, bomo valjda prebral vse kar je napisal. Ne samo prvi stavek.

A ne bi na forumu to zgledalo tako, da bi vedno vse quotal in pol najprej napisal povzetek kaj si vse razumel in pol še odgovor napisal. Bi bilo morda preveč pisanja. Če nekomu odgovoriš, valjda odgovoriš, ko si prebral njegov post v celoti. Vsaj jaz tako počnem.

Pa ne se kregat. :-* :-*

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 06.06.2004 at 15:10:43


wrote on 06.06.2004 at 15:01:07:
B: Ampak, draga Rose, Iga sploh ne pije alkohola. Torej nikoli ne zaudarja po alkoholu. :P ;) ;D Torej če sem prav razumel tvoj prvi stavek, si torej lahko ful z mano. ;D


A. ok hun, deal.  ;D

Picola, a je blo to konstruktivno, al kaj.  ;)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 06.06.2004 at 15:30:56

To bi lahko uporabljal,ko vidmo,da se dva ne moreva nekej zment.To valda bi blo res tu mač,da bi se tkole skos menl,sej ni potrebe po tem.Če pa zagusti...pa se mi ne zdi potrata časa,ampak ravno obratno-zadeva res zahteva več časa in energije,zmenmo se pa za skos,ne pa da pogrevamo stare zadeve v nedogled...

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Miska on 06.06.2004 at 21:51:21

Picola, jaz te pa čisto razumem, kaj želiš sporočiti in škoda, ker ste tako zbanalizirali tole temo, ki bi bila po vsej verjetnosti koristna tudi za marsikoga izmed nas. Je Jakob_Ostrjan zelo dobro povedal stvari, pa morda vseeno še enkrat:

Sistematično poslušanje pomeni:
1. partnerstvo, to je zavračanje avtoritativno – ukazovalnega načina govorjenja,
2. osredotočenost na sogovornika, torej zavračanje usmerjenosti in zaverovanosti vase,
3. sprejemanje in vzdrževanje pozitivnega pogleda na sogovornika, kar pomeni izogibati se delnemu ali popolnemu zavračanju in (bodisi pozitivnim ali negativnim) sodbam,
4. zagotoviti si vso vednost in spretnosti, ki so potrebne za to, da zmoremo zastavljati koristna vprašanja in reagirati odgovorno,
5. dopustiti sogovorniku svobodo in neodvisnost, ko se le-ta hoče svobodno izraziti in odpreti in terja prostor za svojo enkratnost in istovetnost,
6. zadovoljitev osnovne človeške potrebe »vsakdo potrebuje uho, v katerega lahko tarna.

In čeprav je načrtno poslušanje odločilno pri dvogovoru, ima svoje meje. Zavedati se je potrebno, da je naše poslušanje subjektivno in selektivno in zato tudi izkrivljeno. Nanj vplivajo (zavestno in podzavestno) naša čustva in želje, naše ideje, naša domišljija in naše izkušnje iz preteklosti. Ko poslušamo, sliši vsakdo malo drugače – zato, ker je vsako uho malo drugačno.

(povzeto po Important steps Towards the Helping Dialogue, Wilfried Weber).

In zakaj ne bi torej preverili, ali smo slišali tisto, kar nam je sogovornik želel sporočiti? Morda se ti, Iga, res čudno sliši tole ponavljanje tega, kar je rekel tvoj sogovornik pred teboj. A če upoštevaš, da ga ne poznaš dovolj dobro, da ne znaš videti in brati njegovih misli, da njegova sporočila bereš skozi svoja barvna stekla, … se ti res zdi nesmiselno potruditi se in ga poskusiti razumeti? In kako ga boš razumel, če ne boš preveril, kaj ti je z nečim želel sporočiti? Torej ponovil tisto, kar ti je on rekel tik pred tem? Saj je verjetno to potrebno le na začetku – dokler nekoga ne spoznaš dovolj dobro, da si že precej blizu pravi interpretaciji njegove resnice. In kasneje, ko ga res dodobra poznaš, znaš prebrati njegova barvna stekla, poznaš svoja barvna stekla tudi tole ponavljanje verjetno ni več tako zelo potrebno…

In za konec morda vprašanje, ki naj odgovori prav na to, kar je želela picola sporočiti s to temo – kdo izmed vas je tule zares sistematično poslušal (bral) picolo?

Tebi pa vse čestitke, picola, če zmoreta z Marijanom funkcionirati na ta način. Saj to je le začetek – sčasoma bosta drug drugega prav preko tega načina spoznala v tolikšni meri, da se bosta zmogla slišat in razumet tudi brez tegale ponavljanja, kaj je kdo rekel predtem in se prav zato izognit marsikateremu nesporazumu, da ne rečem celo prepiru. Keep going on good work! :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by gape on 06.06.2004 at 22:40:35


picola wrote on 06.06.2004 at 14:54:21:
Zakaj se mi dozdeva,da se vam zdi ta način butast... :( :(


način je kulj

smo pa mal smešn pogovor zgradil

čit vsazga stavka pomoje res ni treba ponavljat, je pa zlo fino da se lahko človeka ustav in se reče, a te prov razumem da ... ... ... ... in poveš ... in on reče ... aaaaa ... noooo ... jest sm to mislu tko : .... .... .... .... .....

k včasih k hočeš razumet neki kar še nikol nisi prej vidu - meu u zavesti, dejansko izpadeš tak - k en butlj ... k skoz ponavljaš kaj je nekdo povedu ... k hočeš razumet ... če ...
in drugim je vse jasn, ti pa še kr rineš in si ojasnjuješ ...

in pol nekdo sliš in reče ... e ... tkole ...
in pol veš ...


tam kjer pride do konfliktnih situacij, predvsem na forumu, bi bla ta praksa nujno potrebna, pa jo redkokdo uporablja ... sej se jo da zakamuflirat v mnenje ...
na forumu je clo ta scena da majo ljudje o nečem preveč al pa premal informacij ... preveč v smislu da si neke stvari načitajo jih povežejo z enimi drugimi in majo celo zaroto ... med drugimi so pogosto spet neke netočnosti ...
pri premal informacijah pa je ponavad predvsem to da ljudje nekoga ne poznajo zadost in pol si na osnovi trenutnega stanja njegovega prelahko ustvarijo pravico do obsojanja ...



picola ... maš sto posto prav ... samo mal si zapretiravala ... včasih je pač tud to treba ... igi in rose se pa pač heca ... men se je pa že nehal hecat ... na to temo ...

ker maš prov, kot tud jakob in miška ...

marsikomu bi mnjogo pomagala ta tehnika ...

za razumet je zlo krasna ... razumet je pa fino, da pol laži sprejmeš ... če za nč druzga ne ...


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 06.06.2004 at 22:58:45


Miska wrote on 06.06.2004 at 21:51:21:
In zakaj ne bi torej preverili, ali smo slišali tisto, kar nam je sogovornik želel sporočiti? Morda se ti, Iga, res čudno sliši tole ponavljanje tega, kar je rekel tvoj sogovornik pred teboj. A če upoštevaš, da ga ne poznaš dovolj dobro, da ne znaš videti in brati njegovih misli, da njegova sporočila bereš skozi svoja barvna stekla, … se ti res zdi nesmiselno potruditi se in ga poskusiti razumeti? In kako ga boš razumel, če ne boš preveril, kaj ti je z nečim želel sporočiti? Torej ponovil tisto, kar ti je on rekel tik pred tem? Saj je verjetno to potrebno le na začetku – dokler nekoga ne spoznaš dovolj dobro, da si že precej blizu pravi interpretaciji njegove resnice. In kasneje, ko ga res dodobra poznaš, znaš prebrati njegova barvna stekla, poznaš svoja barvna stekla tudi tole ponavljanje verjetno ni več tako zelo potrebno…

In za konec morda vprašanje, ki naj odgovori prav na to, kar je želela picola sporočiti s to temo – kdo izmed vas je tule zares sistematično poslušal (bral) picolo?


Najprej odgovor na zadnje vprašanje. Jaz sem pozorno prebral Picolo.

In kontra vprašanje? Ali si ti pozorno prebrala, preden si vse skupaj označila z banaliziranjem.

V bistvu nisem o poslušanju in sprejemanju čustev napisal nič drugega kot to, kar je napisala Picola. In se tudi popolnoma strinjam z njo, razen to mi ni sedlo, da bi moral ponoviti vsak stavek. Saj s tem bi tisti, ki hoče orisat nek problem, izgubil nit. Naj pove del tega kar ima za povedati, naprimer en tematski del celote in potem ponovimo in sogovorniku pokažemo ali smo razumeli. In morda tudi v tem trenutku povemo svoje mišljenje in naj nam sogovornik potrdi, če je nas razumel. Je pa spet vse skupaj odvisno od teme pogovora. Tu ne poslušanja ne moremo posploševati.

Poslušanje bi morali v bistvu že starši čimbolj naučiti otroka, ker konec koncev znati poslušati pomaga tudi pri razumevanju neke snovi v šoli. In še in še.

Miška me veseli, da si se oglasila. Sem te pogrešal tle na forumu.

LP Iga :-*

P.S. Mogoče boš pa odgovorila:
"Iga, če sem te prav razumela, te veseli, da sem se oglasila in da si me pogrešal."  ;) ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 06.06.2004 at 23:09:42


Quote:
marsikomu bi mnjogo pomagala ta tehnika ...


Meni recimo to pomaga. Mislim, da sem se naučil poslušat. In takoj ko mi kaj ni jasno vprašam še enkrat. Povej mi to še enkrat, jaz ne štekam tega. In prav tako vprašam, ali si me razumel-a?

V čem je vsa tehnika? Ko poslušaš, ne smeš v glavi rolati nekih drugih filmov ali pripravljati obrambo(v primeru če te nekdo obsoja), preden sogovornik konča svoje. Sem v zadnjem času marsikaj skužil ravno s tem, da sem se osredutočil na poslušanje in razumevanje.

Ma ja, z Rose sva se malo pošalila.  ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Miska on 07.06.2004 at 09:05:29


wrote on 06.06.2004 at 22:58:45:
In kontra vprašanje? Ali si ti pozorno prebrala, preden si vse skupaj označila z banaliziranjem.



wrote on 06.06.2004 at 23:09:42:
Ma ja, z Rose sva se malo pošalila.  ;D

Je treba še kaj rečt? ;D Namesto besede »pošalila« sem pač uporabila besedo »zbanalizirala« in če je bila le-ta preostra, se opravičujem, jo vzamem nazaj in jo nadomestim s »pošalila«. Bo to bolje?

In prosim – naj zdaj ne izpade, kot da jaz obvladam sceno. Ker je ne. Se tudi jaz učim. Tudi jaz sicer ne sprašujem in ponavljam kar vsakega stavka, se pa sama sebe zalotim, kako vedno več sprašujem, če sem pravilno razumela, preverim, kaj je nekdo s čim mislil, prosim za dodatno pojasnilo… in se mi zdi, da to predvsem zato, ker sem dejansko ozavestila, kako zelo pomembno je prav to – ne znam namreč videt v srce nekoga drugega in ne znam brati misli nekomu drugemu. Edini način, na katerega pač to lahko preverim, je beseda. In to je to… Aja, morda še tole: to počnem veliko bolj pogosto, pa tudi veliko bolj pomembno mi je to početi pri ljudeh, ki so mi blizu in ki so mi pomembni. In v resnih pogovorih, seveda.

P.S: Iga, če sem te prav razumela, te veseli, da sem se oglasila in da si me pogrešal? ;D In če sem te prav razumela, seveda, potem upam, da te ne bom razočarala, če se mi močno dozdeva, da bom šla spet nazaj med »aktivne bralce«. Vsaj glede na fazo, v kateri je trenutno tale SP. Ni to namreč okolje, v katerem bi jaz želela biti, bivati in obstajati… :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Valentina on 07.06.2004 at 09:34:44


wrote on 06.06.2004 at 15:07:02:
Picola, ma ni ravno butast, le nekako ne sede, da bi venomer ponavljal vsak stavek. Saj valjda nismo tolk omejeni, da si ne bi mogli zapomniti in premleti eno izpoved. Le poslušati jo moramo pazljivo. To je to.


Če znamo poslušat, itak ni problem. Če pa ne znamo, je pa ta metoda lahko super način, da sploh začnemo. Možno je, ko enkrat začnemo, ko to ozavestimo, počasi lahko opustimo ponavljanje stavkov. Torej, jaz razumem to kot metodo, kako se naučiti poslušanja sogovornika, potem pa že zlaufa.

Se mi pa zdi kul Jakobov post, bistvo konstruktivne komunikacije je poslušanje.


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 07.06.2004 at 18:40:06

Jst se pa nisem nič hecala. Sam nisem vedla kako bi Igi drugač povedala, da bi jst bla ful z njim.  ;D

Picola, ne vzet za slabo. Midva sva se obesla na eno vejco, ker pač očitno iščeva vsako priliko za mal humorja. Ni bilo nič proti tebi mišljeno. Seveda, da podpiramo konstruktivno komunikacijo.

Včasih jo jst v službi uporabljam še preveč, sem še preveč strpna in poslušajoča in razumevajoča. Ampak kot rečeno, neka osnova mora biti v obeh, da se to hočta it. Oba morata imeti interes biti konstruktivna, da uporabim besedo interes. V službi pa podrejene medtem ko ti govoriš interesira npr. to, kaj bodo popoldne počel doma. In potem pač stokrat ponavljam, ker je spet v mojem interesu, da nekaj naredijo. Tepst jih tut ne moreš.  ;D Ampak eni bodo vedno, ne otroci, ampak otročaji, k jih jst ne bom mogla vzgojit, če so že komunikacijsko nevzgojeni. In pol te dostkrat prime, da obupaš. Samo v tolk, s tega realnega kota in iz same sile je prišel ven histerični humor. Če ni konstrukcija je pa destrukcija, pač. Vzgoja, zrelost, kultura, interes, konstruktivnost. Nevzgoja, nezrelost, nekultura, neinteres, destruktivnost. Pa brez zamere & lp.  :)


Mae wrote on 05.06.2004 at 12:19:01:
Picola, to je ok, če maš srečo, da je tut partner prebral to knjigo, in da se hoče to it. Če pa partner reče, to je bull shit, pa ni pomoči. Če si v osnovi konstruktivno naravnan se lahko greš konstruktivno komunikacijo, sicer pa ne vem, sej v tem je ravno dispute, ker včasih nismo vsi konstruktivni.


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 07.06.2004 at 19:32:00


wrote on 06.06.2004 at 15:07:02:
Picola, ma ni ravno butast, le nekako ne sede, da bi venomer ponavljal vsak stavek. Saj valjda nismo tolk omejeni, da si ne bi mogli zapomniti in premleti eno izpoved. Le poslušati jo moramo pazljivo. To je to.

Kar je pa na forumu itak potrebno. Če nekomu odgovarjamo, bomo valjda prebral vse kar je napisal. Ne samo prvi stavek.

A ne bi na forumu to zgledalo tako, da bi vedno vse quotal in pol najprej napisal povzetek kaj si vse razumel in pol še odgovor napisal. Bi bilo morda preveč pisanja. Če nekomu odgovoriš, valjda odgovoriš, ko si prebral njegov post v celoti. Vsaj jaz tako počnem.

Pa ne se kregat. :-* :-*


Hm, Iga, jaz sem poskusil...pred časom že...vzpostaviti takoimenovano zavestno komunikacijo z ženo /ma lažem...oba sva poskusila/, ko so se najina mnenja razhajala do bolečine, zamere, jeze, užaljenosti, prizadetosti recimo. In deluje zelo. Potrebna pa je osebna disciplina in spoštovanje določenih pravil pri komunikaciji te vrste. Jo uporabljava, če le ni afekt premočan, takoj, sicer pa malo kasneje.
;D

en bk

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 07.06.2004 at 20:00:39

:-*En_bk, Čist tako to deluje pri nama.Če ne takoj pa malo kasneje,DELUJE pa.Zato sem tako zelo navdušena nad tem načinom,ker nama je ful lepše,ful sva se zbližala,ful se bolj štekava in sva bolj...SREČNA...
Rada vas imam, vse skupaj!!! :-* :-* :-*
Rose,nobene zamere ni,ne se hecat.Čeprav mi je blo pa malenkost hudo,ker sem spet bl gledala čez svoja barvna stekla(slaba samozavest pa to... :().Ampak zdej k si(sta) mi pa povedala,je pa čist ok.Hvala. :) :) :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 08.06.2004 at 00:05:52


picola wrote on 07.06.2004 at 20:00:39:
:-*En_bk, Čist tako to deluje pri nama.Če ne takoj pa malo kasneje,DELUJE pa.Zato sem tako zelo navdušena nad tem načinom,ker nama je ful lepše,ful sva se zbližala,ful se bolj štekava in sva bolj...SREČNA...
Rada vas imam, vse skupaj!!! :-* :-* :-*
Rose,nobene zamere ni,ne se hecat.Čeprav mi je blo pa malenkost hudo,ker sem spet bl gledala čez svoja barvna stekla(slaba samozavest pa to... :().Ampak zdej k si(sta) mi pa povedala,je pa čist ok.Hvala. :) :) :)


Picola, če prav razumem, naju z Rose razumeš. Veš midva nikakor nisva našla skupnega jezika, njej pivo smrdi, jaz ga pa sploh ne pijem. Sam prej tega nisva vedela.  ;D

Rose, zdaj za naju ni več ovir. ;) ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 08.06.2004 at 07:52:43


wrote on 08.06.2004 at 00:05:52:
Rose, zdaj za naju ni več ovir. ;) ;D


A. Iga, ne vem, če te prav razumem. A si me ravnokar povabil na kozarček.  ;) ;D

B. ...

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by soncnica on 08.06.2004 at 08:01:56

Jaz sem imela na začetku težavo, ker nisem mogla partnerju dopovedati, da tudi če se ne strinjava sva prijatelja. To se je njemu zdelo čudno. Sedaj se je navadil  ;D

Brez žaljivk in dretja.  ;)
Vse se da na lep način povedat.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 08.06.2004 at 08:25:15

Sama še mogoče bi, kao, da preberem, in je to my little secret, ampak oba, ej

Zdi se mi žalostno, da se morta dva, ki se imata rada, iz knjige učit kako komunicirat. Pravzaprav mislim, da se takšna dva več nimata.


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 08.06.2004 at 09:32:43


wrote on 08.06.2004 at 08:25:15:
Sama še mogoče bi, kao, da preberem, in je to my little secret, ampak oba, ej

Zdi se mi žalostno, da se morta dva, ki se imata rada, iz knjige učit kako komunicirat. Pravzaprav mislim, da se takšna dva več nimata.


Prebereš knjigo, je tvoja mala skrivnost. Saj ni potrebno, da jo skupi bereta. Nato jo predlagaš partnerju.



Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 08.06.2004 at 11:08:02


en_bk wrote on 07.06.2004 at 19:32:00:
Hm, Iga, jaz sem poskusil...pred časom že...vzpostaviti takoimenovano zavestno komunikacijo z ženo /ma lažem...oba sva poskusila/, ko so se najina mnenja razhajala do bolečine, zamere, jeze, užaljenosti, prizadetosti recimo. In deluje zelo. Potrebna pa je osebna disciplina in spoštovanje določenih pravil pri komunikaciji te vrste. Jo uporabljava, če le ni afekt premočan, takoj, sicer pa malo kasneje.
;D

en bk


Zavestna komunikacija sama po seb nč pozitivno  ne deluje na partnerski odnos, če ni uporabljena v  kontekstu vnaprješnje obojsetranske pripravljenosti za ohranitev/razvoj  tega odnosa. Hočem rečt, da olajša odnos, ne more pa ga vzpostvt, če ga ni oz. ni vzajemne pripravljenosti nanjga.  Dva tujca se lahko še tako vzajemno poslušata pa razumeta, ampak še tako idelana komunikacija ne bo vzpostvla odnosa med njima kot je po drugi strani res, da   dvema,  ki imata vzpostvljeno potrebo po medsebjnem  odnosu, še tako jebena komunikacija težko pride do živega. Ni finta partnerstva v tem, da se bosta dva med sabo naučila lepo pa nekonfliktno pa s polnim razumevanjem  komunicirat, finta partnerstva je v tem, da je vera v  partnerstvo močnješa od še tako nemogoče kominikacijske situacije.

Res pa je to, da partnerjem ponavad pride v razvado, da svojo vero v pratnerstvo utrjujejo skoz nepotrebno vzpostvlajnje nemogočih komunikacijskih situacij , da se po domače povedano med sabo jebejo in skoz to jebancijo preskušajo trdnost partnerske zveze, dokler jim zarad si te slabe navade vere v parnersko zvezo dejansko ne omajajo.

Skratka, svetovano tehniko je treba jemat v širšem kontekstu, če ne je  res  neuporabna/smešna/butasta.      

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 08.06.2004 at 11:16:24

Titud, saj tukaj v bistvu ne gre eksplicitno za partnersko komunikacijo. Mislim, da gre bolj za komunikacijo kot tako. Bodisi med partnerjema, med sodelavci, skratka bistvo je to, da znamo sogovorniku prisluhniti in da razumemo kaj nam hoče povedati. Torej, da ne delamo zaključkov brez tega, da bi razumeli drugo stran. Ker ravno to se nam vse prevečkrat dogaja.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 08.06.2004 at 11:19:03


Mae wrote on 08.06.2004 at 07:52:43:
A. Iga, ne vem, če te prav razumem. A si me ravnokar povabil na kozarček.  ;) ;D

B. ...


B: Si me, ja. Na kozarček jabolčnega soka in še kakšno kavico. Ali bi ti morda rajši pivo popila?  ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 08.06.2004 at 12:01:36


wrote on 08.06.2004 at 11:16:24:
Titud, saj tukaj v bistvu ne gre eksplicitno za partnersko komunikacijo. Mislim, da gre bolj za komunikacijo kot tako. Bodisi med partnerjema, med sodelavci, skratka bistvo je to, da znamo sogovorniku prisluhniti in da razumemo kaj nam hoče povedati. Torej, da ne delamo zaključkov brez tega, da bi razumeli drugo stran. Ker ravno to se nam vse prevečkrat dogaja.


Iga, jest sm se navezoval na bk-a oz. hendrixa, iz katerga je picola citirila. Tam gre za komunikacijo v kontekstu partnerskega odnosa in ne za neko  komunikacijo kot tako. Na  forumu pa po moje  tako nasvetovana tehnika  komunikacije deluje le, če verjememo v neke  vrste medsebojno partnerstvo na poti osebnostne rasti. Če te vere ni,  nobena komunikacijska tehnika partenrstva ne  more vzpostavit.    

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by lola on 08.06.2004 at 12:15:26


titud wrote on 08.06.2004 at 11:08:02:
Ni finta partnerstva v tem, da se bosta dva med sabo naučila lepo pa nekonfliktno pa s polnim razumevanjem  komunicirat, finta partnerstva je v tem, da je vera v  partnerstvo močnješa od še tako nemogoče kominikacijske situacije.
   


Titud, to je zelo zanimiva misel. Bi lahko to, čemur ti rečeš vera v partnerstvo,  imenoval ljubezen?

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 08.06.2004 at 12:28:50


lola wrote on 08.06.2004 at 12:15:26:
Titud, to je zelo zanimiva misel. Bi lahko to, čemur ti rečeš vera v partnerstvo,  imenoval ljubezen?


Pri partnerstvu  gre za zaupanje oz. vsaj  za pripravjenost nanj.   Ljubezen je pripravljenost na predanost služenju,  ki zajema tud zaupanje oz. partnerstvo, ni pa zarad tega nujno, da  še tako  predano partnerstvo zajema tud ljubezen.  

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 08.06.2004 at 13:42:59


titud wrote on 08.06.2004 at 11:08:02:
Zavestna komunikacija sama po seb nč pozitivno  ne deluje na partnerski odnos, če ni uporabljena v  kontekstu vnaprješnje obojsetranske pripravljenosti za ohranitev/razvoj  tega odnosa. Hočem rečt, da olajša odnos, ne more pa ga vzpostvt, če ga ni oz. ni vzajemne pripravljenosti nanjga.  Dva tujca se lahko še tako vzajemno poslušata pa razumeta, ampak še tako idelana komunikacija ne bo vzpostvla odnosa med njima kot je po drugi strani res, da   dvema,  ki imata vzpostvljeno potrebo po medsebjnem  odnosu, še tako jebena komunikacija težko pride do živega. Ni finta partnerstva v tem, da se bosta dva med sabo naučila lepo pa nekonfliktno pa s polnim razumevanjem  komunicirat, finta partnerstva je v tem, da je vera v  partnerstvo močnješa od še tako nemogoče kominikacijske situacije.

Res pa je to, da partnerjem ponavad pride v razvado, da svojo vero v pratnerstvo utrjujejo skoz nepotrebno vzpostvlajnje nemogočih komunikacijskih situacij , da se po domače povedano med sabo jebejo in skoz to jebancijo preskušajo trdnost partnerske zveze, dokler jim zarad si te slabe navade vere v parnersko zvezo dejansko ne omajajo.

Skratka, svetovano tehniko je treba jemat v širšem kontekstu, če ne je  res  neuporabna/smešna/butasta.      


Se razume

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by picola on 08.06.2004 at 14:59:46


wrote on 08.06.2004 at 08:25:15:
Sama še mogoče bi, kao, da preberem, in je to my little secret, ampak oba, ej

Zdi se mi žalostno, da se morta dva, ki se imata rada, iz knjige učit kako komunicirat. Pravzaprav mislim, da se takšna dva več nimata.

S tem se pa žal ne morem strinjat.Ker se mi zdi,da partnerstvo in 'prava' ljubezen kr nista z neba,ampak se je treba potrudit za to.Se pravi,če nas starši pač niso naučpil komunicirat na en konstruktiven način,se pač moramo naučit sami:al skoz knjige,pogovor,forum al pa kako drugač.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 08.06.2004 at 15:03:45


picola wrote on 08.06.2004 at 14:59:46:
S tem se pa žal ne morem strinjat.Ker se mi zdi,da partnerstvo in 'prava' ljubezen kr nista z neba,ampak se je treba potrudit za to.Se pravi,če nas starši pač niso naučpil komunicirat na en konstruktiven način,se pač moramo naučit sami:al skoz knjige,pogovor,forum al pa kako drugač.


Saj sem verjetno bla malce cinična, verjetno iz še obstoječega strahu, da bi se ljubezen razblinila ob takšnem trudu zanjo. Verjamem namreč v idealnega partnerja. Iluzija? Potem takem kot opisujete vi, bi moral človek v življenju imeti najmanj dva "trajna" partnerja: z enim skozi učenje in enim, ki je njegova dd.



Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 08.06.2004 at 15:08:26


wrote on 08.06.2004 at 08:25:15:
Sama še mogoče bi, kao, da preberem, in je to my little secret, ampak oba, ej

Zdi se mi žalostno, da se morta dva, ki se imata rada, iz knjige učit kako komunicirat. Pravzaprav mislim, da se takšna dva več nimata.


Sicer sem že vedel, da je moj cvetlični vzorec dokaj gladek /in to v levo/, a da nikakor ne morem dojeti povezave med imeti rad in zato kar znati komunicirati, me pa skrbi ne tako neznatno.
Zelo vesel bi bil, če bi mi omogočila uvid v tvoj pogled.

:)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 08.06.2004 at 15:13:25


en_bk wrote on 08.06.2004 at 15:08:26:
Sicer sem že vedel, da je moj cvetlični vzorec dokaj gladek /in to v levo/, a da nikakor ne morem dojeti povezave med imeti rad in zato kar znati komunicirati, me pa skrbi ne tako neznatno.
Zelo vesel bi bil, če bi mi omogočila uvid v tvoj pogled.

:)


Če bi želel bi bit malo bolj specifičen, kaj te zanima, kaj te je zmotilo, bi mi bilo lažje, da ti pomagam pri uvidu v moj pogled. :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 08.06.2004 at 15:14:52


wrote on 08.06.2004 at 15:13:25:
Če bi želel bi bit malo bolj specifičen, kaj te zanima, kaj te je zmotilo, bi mi bilo lažje, da ti pomagam pri uvidu v moj pogled. :)


Jah...mislm...povezava med imeti rad in kar znati komunicirati. To mi ne gre v mojo lubenico. Moje mnenje je, da sta to dve ločeni zadevi...popolnoma.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 08.06.2004 at 15:19:35


en_bk wrote on 08.06.2004 at 15:14:52:
Jah...mislm...povezava med imeti rad in kar znati komunicirati. To mi ne gre v mojo lubenico. Moje mnenje je, da sta to dve ločeni zadevi...popolnoma.


Se ti je zazdelo, da je moje mnenje drugačno?

A si ne želimo vsi, da bi bila razum in srce v harmoniji?

V moj razum pa nekako ni vklopljena knjiga, po kateri bi se s partnerjem učila komunicirat. Verjamem v srce in inteligenco, ki je vseprisotna, ko si se voljan odpreti drugemu.





Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 08.06.2004 at 15:25:32


wrote on 08.06.2004 at 15:19:35:
Se ti je zazdelo, da je moje mnenje drugačno?

A si ne želimo vsi, da bi bila razum in srce v harmoniji?

V moj razum pa nekako ni vklopljena knjiga, po kateri bi se s partnerjem učila komunicirat. Verjamem v srce in inteligenco, ki je vseprisotna, ko se odpreš drugemu.


Hehe...ja, fino...res. Ti želim veliko...kaj...sreče, pa vere...res.
:)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 08.06.2004 at 15:29:38


en_bk wrote on 08.06.2004 at 15:25:32:
Hehe...ja, fino...res. Ti želim veliko...kaj...sreče, pa vere...res.
:)


Lepe želje nikoli nikoli niso odveč. Toda, če bi verjela občutku zdajle, bi rekla, da izražajo dvom. :)

Velikokrat sem te videla pisati, kakšno garanje je zakon. Oprosti mi, zares, moji nevednosti, ampak meni se zdi absurd ljubezen, za katero je potrebno garati.


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 08.06.2004 at 15:51:06

Ljubezen je dajanje-ne pa garanje...

Ljubezniv biti in dober je eno veliko dajanje sebe, neponovljivo, nepreračunljivo.

Konstruktivno, je bolje rečeno karitativno-brezpogojno dajanje dobrote. Komunikacija je samo dialog med dvema človekoma, kakor kri za telo. Sem o tem že pisala. Nikoli v pogovoru ne more biti nikogar manj, kot s tem, kar je začel. Edino več. Ker samo žalost se zmanjša, če se deli, veselje se pa vedno podvoji, če se deli. Ko zamre dialog med dvema, zamre tudi ljubezen in rodi se zavist in sovraštvo.

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 08.06.2004 at 15:54:47


wrote on 08.06.2004 at 15:29:38:
Lepe želje nikoli nikoli niso odveč. Toda, če bi verjela občutku zdajle, bi rekla, da izražajo dvom. :)

Velikokrat sem te videla pisati, kakšno garanje je zakon. Oprosti mi, zares, moji nevednosti, ampak meni se zdi absurd ljubezen, za katero je potrebno garati.


Kaj naj rečem....res ti želim vse to, kar sem napisal...res pa je tudi, da čisto majčkeno dvomim /a to je seveda moj problem, a ne/. Absurd da je negovanje ljubezni? Da naj bi ljubezen kar bila, ko enkrat je? Da je samoumevna njena stalnost, ko enkrat je? Nak /ampak to je spet moj problem, a ne/.

;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 08.06.2004 at 16:04:10


en_bk wrote on 08.06.2004 at 15:54:47:
Kaj naj rečem....res ti želim vse to, kar sem napisal...res pa je tudi, da čisto majčkeno dvomim /a to je seveda moj problem, a ne/. Absurd da je negovanje ljubezni? Da naj bi ljubezen kar bila, ko enkrat je? Da je samoumevna njena stalnost, ko enkrat je? Nak /ampak to je spet moj problem, a ne/.

;D


Ne negovanje, temveč garanje zanjo. Ker gledam tako, da ona zmeraj je, ničesar ni razen nje. Bitko bijemo le sami s seboj, ker ji ne dopustimo, da nas vodi, je ne prepoznamo, je ne vidimo, slišimo.

Lep dan ti želim.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 08.06.2004 at 16:05:18

Ljubzen - problem?
Tvoj problem?
Jaz ga ne vidim. Ljubezen ni nikoli problem, tako, kot dogodki niso to, kar so, ampak to, kar mi ljudje naredimo iz njih.

Pri ljubezni je pa isto.

recmo, da je ednina in najvišja človekova vrednota ljubiti in biti ljubljen. Problem pa mi sami nardimo-žal, ker si očitno želimo najbolj preproste stvari zakomplicirat do onemoglosti in najbolj zakompilcirane poenostavit.
samo to sem ti želela napisat.

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 08.06.2004 at 16:09:15


wrote on 08.06.2004 at 15:29:38:
Lepe želje nikoli nikoli niso odveč. Toda, če bi verjela občutku zdajle, bi rekla, da izražajo dvom. :)

Velikokrat sem te videla pisati, kakšno garanje je zakon. Oprosti mi, zares, moji nevednosti, ampak meni se zdi absurd ljubezen, za katero je potrebno garati.


Če vera v smisnost  partnerskega  odnosa začne umirat,  vsaka komunikacija nekonstutivna in odvčena, torej boleča  naporna, ker je itak samo izraz tega odmiranja odnosa. Če pa skoz komuniacijo šeramo  vero v smiselnost odnosa, je vsaka komuniacija preozka in nepopolna, zato zna bit tud  naporna, ker želi izrazit vero v  polnost tega odnosa, česar pa ni zmožna.  Zato bi se po  eni strani  odnos clo  dalo merit po tem, kolk garanja  je bo vloženega v komunikacijo  :-/ ::).      

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 08.06.2004 at 16:18:57


wrote on 08.06.2004 at 16:04:10:
Ne negovanje, temveč garanje zanjo. Ker gledam tako, da ona zmeraj je, ničesar ni razen nje. Bitko bijemo le sami s seboj, ker ji ne dopustimo, da nas vodi, je ne prepoznamo, je ne vidimo, slišimo.

Lep dan ti želim.


Se vdam...tudi jaz uživam v pogledu na mavrico...a ko je najlepša, bodo moje noge mokre in blatne, če ne bom obul škornjev.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 08.06.2004 at 16:27:06

Ne. Ni mogoče... dati sebe v dialogu pomeni, da ničesar ne zahtevam v povračilo. Ves trud je zaman. ZAMAN. saj ne vlegamo kumarc...Žal. Dialog je kakor kri za telo...ko se ta enkrat neha pretak, telo umre. Ko zamre dialog, gre tudi ljubezen nekam...

meriti nekaj v smislu, koliko truda je bilo v to vluženo je berzpredmetno.

Nikoli ne moremo nikogar v nekaj prislit. Vse ger samo zlepa, ali pa ne gre. Tudi v ljubezni in dialogu je tako. Ko ti s svojimi besedami nimam več kaj povedati-imam samo še monolog. Ko ti z besedo ne morem več opisati svojih čustev, me ti tudi začutil več ne boš.
meritve v smislu, koliko naporov je bilo v kaj vloženo, je pa nična. Brez-veze.

Mati celo življenje vlaga svoj trud, svojo kri in telo v otroške duše.
Na koncu otroci odrastejo, pa nimajo in ne smejo imeti niti pravice zahtevati matere od njih vložek oziroma povračilo za trud...

Je res, da materinska ljubezen ni primerljiva z partnerstvom. Podobna je, ni pa primerljiva.
zakaj bi zahteva nekaj za vračilo? Ljubezen je v prvi vrsti dajanje, ne pa jemanje. ne zahtevati, dati.

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 08.06.2004 at 17:39:58


Angel wrote on 08.06.2004 at 16:27:06:
Ne. Ni mogoče... dati sebe v dialogu pomeni, da ničesar ne zahtevam v povračilo. Ves trud je zaman. ZAMAN. saj ne vlegamo kumarc...Žal. Dialog je kakor kri za telo...ko se ta enkrat neha pretak, telo umre. Ko zamre dialog, gre tudi ljubezen nekam...

meriti nekaj v smislu, koliko truda je bilo v to vluženo je berzpredmetno.

Nikoli ne moremo nikogar v nekaj prislit. Vse ger samo zlepa, ali pa ne gre. Tudi v ljubezni in dialogu je tako. Ko ti s svojimi besedami nimam več kaj povedati-imam samo še monolog. Ko ti z besedo ne morem več opisati svojih čustev, me ti tudi začutil več ne boš.
meritve v smislu, koliko naporov je bilo v kaj vloženo, je pa nična. Brez-veze.

Mati celo življenje vlaga svoj trud, svojo kri in telo v otroške duše.
Na koncu otroci odrastejo, pa nimajo in ne smejo imeti niti pravice zahtevati matere od njih vložek oziroma povračilo za trud...

Je res, da materinska ljubezen ni primerljiva z partnerstvom. Podobna je, ni pa primerljiva.
zakaj bi zahteva nekaj za vračilo? Ljubezen je v prvi vrsti dajanje, ne pa jemanje. ne zahtevati, dati.

lp
Angel


Angel...danes pa razumevanje ni ravno moja vrlina. A se ti dialog zdi potreben ali ne...ali se ti zdi, da se je potrebno truditi s komunikacijo ali nam je njena pravilnost kar dana z ljubeznijo.


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 08.06.2004 at 17:57:17

na vsako vprašanje človek sam vedno najde odgovor...
vedno...vem. danes je ena čudna luna, pa venerin mrk...pa sonce mi je ušlo za oblake, še sončit se ne morem...
veš kaj, sem včasih na moč razglablala sama s seboj, zakaj, pa zakaj ne, pa kako, pa kdaj, pa a bi, pa da ne bi, pa če vem, pa če on ve, pa če je to tko...al je drugače..
pol sem pa naenkrat mogoče sredi spanja...našla rešitev...preblisk...odgovor...potrditev...zavrnitev...

je treba najti v sebi en zaklad, pol pa stestirat na drugih, kako ta čarovnija deluje...

sem večkrat vprašala tudi nihalo...mi je prav povedalo...
včasih svoje srce...tudi srce ni lagalo...
včasih pa je treba smo čakat, nič ne narest, pa odgovor pride sam od sebe...
v ljubezni ni nikol dobr preveč razmišlat, pa tuhtat, pa spraševat, pa ne vem kaj še vse - sicirat do onemoglosti še ljubljeno osebo...to delajo patologi...
je treba samo tko narest, kot ti veli srce in tvoja bit...
nič čakat, takoj po instinktu samo narest...
potem pa vse pride samo od sebe...

kadar pa ljudje preveč pričakujejo, je dejstvo, da so potem razočarani. jaz osebno nikoli od nikogar ne pričakujem nič...in potem vse ostalo samo od sebe kr pride...
ne vem kako, zakaj, na kakšen način...pride...
čarovnije ni...tud ni nobenga recepta, tko kot ni zdravila za nesrečno in neuslišano ljubezen...ga ni...
lahko zdihujem do nebes in še čez...pa me uni še opazil ne bo...žal je to tko...če dva nista za skupaj nista IN BASTA.

to je vsa umetnost našega čustvovanja...zavajajo nas zgolj skušnjave in zmote. nikoli ni nihče kriv za naše trpljenje, tudi nam ne more pomagat...si mormo pač sami.
tud to je skrivnost življenja, mogoče zanka al pa ena velika uganka, ki jo lahko in mormo rešit samo mi sami...nihče drug.

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 08.06.2004 at 19:51:10


wrote on 08.06.2004 at 11:19:03:
B: Si me, ja. Na kozarček jabolčnega soka in še kakšno kavico. Ali bi ti morda rajši pivo popila?  ;D


A: Iga, pričakujem razumevanje. Sokov praktično ne pijem. Razen grozdnih  ;) Pod kozarček sem imela v mislih nekaj bl alko. Glede na to, da ti ne piješ  ;D upam, da te ne bi preveč motilo. Povej, če sem postavla oviro nazaj.  :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 09.06.2004 at 00:27:35


Mae wrote on 08.06.2004 at 19:51:10:
A: Iga, pričakujem razumevanje. Sokov praktično ne pijem. Razen grozdnih  ;) Pod kozarček sem imela v mislih nekaj bl alko. Glede na to, da ti ne piješ  ;D upam, da te ne bi preveč motilo. Povej, če sem postavla oviro nazaj.  :)


B: Ni panike, Rose. Te razumem. In ni ovire, če boš popila kozarček, dva, da le ne boš toliko popila, da boš zjutraj vprašala, al sva, al nisva.... ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by lola on 09.06.2004 at 07:53:02


en_bk wrote on 08.06.2004 at 15:54:47:
Kaj naj rečem....res ti želim vse to, kar sem napisal...res pa je tudi, da čisto majčkeno dvomim /a to je seveda moj problem, a ne/. Absurd da je negovanje ljubezni? Da naj bi ljubezen kar bila, ko enkrat je? Da je samoumevna njena stalnost, ko enkrat je? Nak /ampak to je spet moj problem, a ne/.

;D


en_bk, imam enak problem kot ti, nekako mi ne gre ta samoumevna stalnost ljubezni in to, da je absurd negovanje ljubezni.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 09.06.2004 at 08:08:10


lola wrote on 09.06.2004 at 07:53:02:
en_bk, imam enak problem kot ti, nekako mi ne gre ta samoumevna stalnost ljubezni in to, da je absurd negovanje ljubezni.


Čisto konkreten primer: napisala sem, da je garanje zanjo absurd, ne pa negovanje nje. Potem je en_bk iz tega potegnil negovanje nje, in sem ponovno opozorila, da sem imela v mislih garanje ;D. Vidiš, in potem še ti. In to je ta šlamparija, zaradi katere jaz potem ne mislim vlagat več energije v komunikacijo, ker ne vidim na moji strani zavore za njeno konstruktivnost. In glih tu je ta niansa med negovanjem in garanjem.

Je pa res, da je marsikomu potrebno garanje, da človek pride do take vrste gotovosti v sebi, da zdaj ve, da mora tudi tisto kar ima najraje spustiti, ker je ljubezen svobodna. Ampak to ima povezavo samo z odnosom s seboj in ne z drugo osebo. Ljubezen ni napor, zaradi nje pa smo lahko prisiljeni v napor in trud, da, vedno pa je to le naša volja.


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 09.06.2004 at 09:27:36


wrote on 09.06.2004 at 08:08:10:
Je pa res, da je marsikomu potrebno garanje, da človek pride do take vrste gotovosti v sebi, da zdaj ve, da mora tudi tisto kar ima najraje spustiti, ker je ljubezen svobodna. Ampak to ima povezavo samo z odnosom s seboj in ne z drugo osebo. Ljubezen ni napor, zaradi nje pa smo lahko prisiljeni v napor in trud, da, vedno pa je to le naša volja.


Finta partnerstva je, da se do gotovosti v seb, o kateri govoriš, dva dokopljeta drug preko drugega, skoz vzajemno interakcijo.

Tud interakcija s samim sabo zna bit naporna in garaška, pa to ne pomen, da se z njo nujno samoomejujemo samo  zato ker garamo na tem, da bi bli svobodni.  Lahko seveda tud, če garamo na tem, da si postavljamo omejitve, tko kot se dva skoz medsebojno interakcijo lahko dostkrat močnejš  samomejujeta kot bi si bil se sposoben vsak sam.

Partnerstvo v bistvu enakovredno  kot  povečuje ta samoomejitveni  rizik tud  prinaša boniteto osvoboditve, zato dost folka ucvika. Če se že odloči za partnesrtvo se odloči za njegovo pasivno varinato, ki pa z manjšanjem rizika poleg tega, da  zmanjša možnost negativnih somejitvenih učinkov zmanjša tud možnost samoosvoboditve. Ta pasivna varinta zgleda kot ljubezensko uživaštvo ampak v bistvu ni, ker se tud  vzdrževanje stagnacije sprevrže v eno dost nevzdržno garanje,  če ga partnerja želita  ohranit.        

   

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 09.06.2004 at 09:38:50


titud wrote on 09.06.2004 at 09:27:36:
Finta partnerstva je, da se do gotovosti v seb, o kateri govoriš, dva dokopljeta drug preko drugega, skoz vzajemno interakcijo.

Tud interakcija s samim sabo zna bit naporna in garaška, pa to ne pomen, da se z njo nujno samoomejujemo samo  zato ker garamo na tem, da bi bli svobodni.  Lahko seveda tud, če garamo na tem, da si postavljamo omejitve, tko kot se dva skoz medsebojno interakcijo lahko dostkrat močnejš  samomejujeta kot bi si bil se sposoben vsak sam.

Partnerstvo v bistvu enakovredno  kot  povečuje ta samoomejitveni  rizik tud  prinaša boniteto osvoboditve, zato dost folka ucvika. Če se že odloči za partnesrtvo se odloči za njegovo pasivno varinato, ki pa z manjšanjem rizika poleg tega, da  zmanjša možnost negativnih somejitvenih učinkov zmanjša tud možnost samoosvoboditve. Ta pasivna varinta zgleda kot ljubezensko uživaštvo ampak v bistvu ni, ker se tud  vzdrževanje stagnacije sprevrže v eno dost nevzdržno garanje,  če ga partnerja želita  ohranit.        


O partnerstvu lahko sploh govorimo tedaj, ko je vsaj eden izmed njiju pripravljen umret in biti drug. That's all.



Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 09.06.2004 at 09:50:43


wrote on 09.06.2004 at 09:38:50:
O partnerstvu lahko sploh govorimo tedaj, ko je vsaj eden izmed njiju pripravljen umret in biti drug. That's all.


Magari, ampak tud tega  se je treba  obema naučit še za življenja skomunicirat.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 09.06.2004 at 09:52:59


titud wrote on 09.06.2004 at 09:50:43:
Magari, ampak tud tega  se je treba  obema naučit še za življenja skomunicirat.


Ne. Samo enemu, po moje.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 09.06.2004 at 11:19:58

Vsakmu zase, s tem da vsak da šanso tud drugmu.  

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 09.06.2004 at 11:21:46


titud wrote on 09.06.2004 at 11:19:58:
Vsakmu zase, s tem da vsak da šanso tud drugmu.  


;D Maš rad zadnjo besedo?

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 09.06.2004 at 12:48:13


wrote on 09.06.2004 at 11:21:46:
;D Maš rad zadnjo besedo?


To bi se dal čist experimentalno ugotovit  (pregledat topike, ki so se z mojim postom zaključil) :)  

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 09.06.2004 at 14:33:48

se bom umešala...

ponovno bom napisala nekaj, pa upam, da ne bo monolog...

ma zakva me ignorirate?

dalje...če bi živeli v idealnem svetu, bi si nikoli nihče v biti ne poželel tudi druge osebe...

tko pa živimo v realnem svetu in totalno nemogoče je cel lajf pripadat eni osebi...ni naravno.

zatirati svoje želje in potrebe je tko, kot se odrečt prekrasni pojedini in ostati lačen for ever...

partnerstvo je čustven odnos, za katerga se sami odločmo prostovoljno, da bomo v tem odnosu ustrajali, bili zvesti čustveno nekomu in mu tudi pripadali...čustveno, ne pa telesno...

naj kar eni pišejo, da je telo in duša eno, ja je, samo, če čustveno nisem z nekom povezan in mu ne pripadam, je telo kr neki...svoje spolne potrebe lahko zadovoljim tudi na drugih-mar ne? s tem partnerja ne varam, saj mu v odnusu pripadam čustveno in sem mu zvest.

jaz vaju v teh postih garanja v partnerstvu sploh ne štekam, ker mi ni jasn al se radi mučte in trpite, al pa mi vse skupaj vleče na mazohizem...

dalje. zakaj bi garala za nekoga, če pa vem, da to ni to. grem potem raje naprej v drug lajf in dobim nekoga, ki me bo vreden, pa še garati mi ne bo treba.

nezvestoba v prartnerstvu je boleča zadeva, pa ni čist nč druca kokr strah pred izgubo in zapuščenostjo. ni potrebno nobenga garanja, pa nobenega strahu, če osebo resnično ljubimo in ona nas. če pa garamo, se mučimo, pa je to samo mazohizem in je daleč od vsake odkrite ljubezni, pa še hvala lepa za tak partnerski odnos...

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 09.06.2004 at 15:48:49


Angel wrote on 09.06.2004 at 14:33:48:
jaz vaju v teh postih garanja v partnerstvu sploh ne štekam, ker mi ni jasn al se radi mučte in trpite, al pa mi vse skupaj vleče na mazohizem...

dalje. zakaj bi garala za nekoga, če pa vem, da to ni to. grem potem raje naprej v drug lajf in dobim nekoga, ki me bo vreden, pa še garati mi ne bo treba.

nezvestoba v prartnerstvu je boleča zadeva, pa ni čist nč druca kokr strah pred izgubo in zapuščenostjo. ni potrebno nobenga garanja, pa nobenega strahu, če osebo resnično ljubimo in ona nas. če pa garamo, se mučimo, pa je to samo mazohizem in je daleč od vsake odkrite ljubezni, pa še hvala lepa za tak partnerski odnos...


O.k.,angel,  to je tvoja osebna izkušnja. Topik pa se je začel s citatom iz hendrixove knjige, ki jo  je tud napisov iz osebne izkušnje, na keteri je  zgradu cel  sistem  za svetovanje parom. Njegova izkušnja je bla ta, da je šel po ne vem kolk letih partnerstva z ženo narazen ne da bi točn vedu  za razlog in se je pol vezl cajt pa analiziral vzorke in pol ugotovu,  da  partnesrtvo iz ljubezni vsaj potencialno trajno, kar pa še ne pomen, da ne gre skoz razlčne razvojne faze. Večinoma se začne v romantični fazi, gre skoz kritično  fazo realistične streznitve/prizemljitve   do zrelega/zavestnega partnerstva.  Jeba naj bi bli ti prehodi, ki jih je treba znat skomunicirat in vzajemno prebrobrodit, seveda če obstaja predhodni  vzajmeni interes obeh, da to dasta skoz na način, da  ostaneta skupaj (tko kot se razume tud bk-u.)

Zdej, a se je ta ineteres zgubu zarad neustrezne komunikacije al pa je nestrezna komunikacija razlog,  da se je ta interes zgubu, o tem bi se dalo polemizirat. Hendrix partnerjem svetuje, naj skoz določene tehnike  komunikacije med sabo preverijo, a ta ineteres sploh še obstaja in če se oba skoz komunikacijo  potrudita, da ta interes odkrijeta, pol je brez veze,  da ne bi bla še naprej skupaj in da iščeta drugje oz. iz nule jovo na novo drugje gradita tisto, kar imata doma, a se tega ne zavedata (to je tud njegova izkušnja iz analize lastnega zakona, ki pa je bla žal za njegov zakon narejena prepozno). Hendrix zato svetuje tehnike za graditev zavestnega odnosa, katerga nezavedna podlaga seveda obstaja, in v tem smsilu se mu zdi vredno svetovat, da  se partnerjema za odnos splača mal potrudit.

Jest sem ves cajt tega hendrixa imel  na sumu (glede na to,  da je bil baptistični pridigar), da se mu partnerska razmerja zdi vredno ohranjat iz moralnih razlogov, v bistvu pa so njegovi razlogi globji, kar zna dost dobr utemeljit z jungovskim pedenanjem animusa/anime, na katerem je zgradu svojo svetovalno  imago terapijo.

Ker si  že moram vzet  zadnjo besedo, naj dodam še, da mi je hendrixova izkušnja  dost bližja kot tvoja, čeprav če bi obe še nekaj časa analiziral, bi po moje ugotovu, da si morda sploh nista tolk narazn, da bi bla razdalja med njima sploh razlog  za polemiko.                

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 09.06.2004 at 16:12:14

no veš kaj. jaz bi tega hendrix-a samo vprašala, koliko zvez je pa njemu razpadl? je to prekleto važen podatek.

lahko je pisat teorijo, ki je resnična samo v idealnem svetu, v realnem pa se izjalovi, pa dobesedno izkaže le na primeru.

ni to moje osebno gledanje na partnerski odnos. daleč od tega. je to v biti čista taoistična filozofija.

biti zvet čustveno, pomeni pripadati nekomu do konca lajfa, se mučt in ustrajat, ter podaljševat kalvarijo.

telesna zvestoba, ni duhovna. telesno zveste še živali niso. telesna zvestoba nima nobene veze z čustveno, čeprav večina ljudi tako razmišlja.

po taoistični filozofiji smo v partnerskem odnosu zvesti biti, nadzemelji veselji popolnosti. s partnerjem, do katerega gojimo popolna in čista čustva ljubezni smo hkrati povezani v celoto-v eno in posredno s tem tudi z bitjo.

telesno zvesti v spolnem odnosu smo partnerju in hkrati se s to spolno energijo povežemo tudi v nadnaraven čustven odnos z vsemogočno bitjo.

teorija, ki jo ima recmo naš znani psihiater, da so žene alkoholikov krive, da moški pijejo, pa da so žene samohranilke krive, da so njihovi otroci potencialni bedniki, kilerji, kurbe in prasci, bi lahko zanikal vsak bednik.

sem imela čast temu doktorju napisat pismo. mi ni odgovoril, ker sem ga konkretno vprašala, koliko zakonov je pa on sam sfižil, da se tko kurči. vem - tri. ma pri 70 letih že tatretjo ženo, torej je dokazal ravno kontra, da je vsa njegova teorija na njegovem primeru shit.

je istri tale H. bi ga mogu človek vprašat tud za njegove žene al partnerke, pol pa še njih, da ne bo tupil eno teorijo.

ne zameri. tko to pač je. teorijo je treba dokazat na primerih. najboljš na svojih.

pol pa mislim, da nič novga in pretresljivega sploh izumil. vsi vemo, da je komunikacija, pogovor in dialog bistvo vsakega odnosa, ker kako naj jaz vem, kaj ti čutiš, če mi tega ne poveš?

nisem jasnovidec, genij tud ne, pa lahk mi še ne vem kako z gestami sugeriraš, te nam razumela.

lastni primeri v mojem lajfu niso omembe vredni. že zato, ker so moji, pa zato, ker koncu koncev so samo moji in nerada obremenjujem folk še z njimi. napišem včasih, se ve, nekaj kar sem doživela, ampak bolj in zgolj le, kako sem to občutla kot pa razumela.

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 09.06.2004 at 18:34:25


wrote on 09.06.2004 at 00:27:35:
B: Ni panike, Rose. Te razumem. In ni ovire, če boš popila kozarček, dva, da le ne boš toliko popila, da boš zjutraj vprašala, al sva, al nisva.... ;D

A: Če te prav razumem si zaskrbljen do/zaradi nezavesti.  ;) Nič bat. Vedno skušam ohranit prisebnost do te mere, da se vsaj spomnim, ne če je bilo, ampak tudi kako je bilo.  ;) Pa tut verjamem, da ti ne bi izkoristil take nehumane prilike. Ok, Iga, you've been a great sport, see you around.  :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 09.06.2004 at 23:01:29


Mae wrote on 09.06.2004 at 18:34:25:
A: Če te prav razumem si zaskrbljen do/zaradi nezavesti.  ;) Nič bat. Vedno skušam ohranit prisebnost do te mere, da se vsaj spomnim, ne če je bilo, ampak tudi kako je bilo.  ;) Pa tut verjamem, da ti ne bi izkoristil take nehumane prilike. Ok, Iga, you've been a great sport, see you around.  :)


B: Prav verjameš, Rose. Jap, see you around. Enkrat, ja. Če prej ne, ko se srečava. :-*

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 09.06.2004 at 23:16:21


wrote on 09.06.2004 at 23:01:29:
B: Prav verjameš, Rose. Jap, see you around. Enkrat, ja. Če prej ne, ko se srečava. :-*

A: Ja, kr ne morem nehat. Tole bo zdej samogovor, pač moram še eno lepo misel povedat.
"If we are related, we will meet." ;)  Ok zdej, bye  :-*  :-*

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 09.06.2004 at 23:22:48


Mae wrote on 09.06.2004 at 23:16:21:
A: Ja, kr ne morem nehat. Tole bo zdej samogovor, pač moram še eno lepo misel povedat.
"If we are related, we will meet." ;)  Ok zdej, bye  :-*  :-*


B: Dobra misel. In zdaj bo vesolje poskrbelo za vse.  :-*

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Valentina on 10.06.2004 at 09:34:22

Torej, Iga in Rose sta konstruktivno komunicirala, in glej ga vraga, zmenila sta se... no vsaj toliko, kot sta nameravala...


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 10.06.2004 at 10:35:27


Angel wrote on 09.06.2004 at 16:12:14:
no veš kaj. jaz bi tega hendrix-a samo vprašala, koliko zvez je pa njemu razpadl? je to prekleto važen podatek.

lahko je pisat teorijo, ki je resnična samo v idealnem svetu, v realnem pa se izjalovi, pa dobesedno izkaže le na primeru.

ni to moje osebno gledanje na partnerski odnos. daleč od tega. je to v biti čista taoistična filozofija.

biti zvet čustveno, pomeni pripadati nekomu do konca lajfa, se mučt in ustrajat, ter podaljševat kalvarijo.

telesna zvestoba, ni duhovna. telesno zveste še živali niso. telesna zvestoba nima nobene veze z čustveno, čeprav večina ljudi tako razmišlja.

po taoistični filozofiji smo v partnerskem odnosu zvesti biti, nadzemelji veselji popolnosti. s partnerjem, do katerega gojimo popolna in čista čustva ljubezni smo hkrati povezani v celoto-v eno in posredno s tem tudi z bitjo.

telesno zvesti v spolnem odnosu smo partnerju in hkrati se s to spolno energijo povežemo tudi v nadnaraven čustven odnos z vsemogočno bitjo.

teorija, ki jo ima recmo naš znani psihiater, da so žene alkoholikov krive, da moški pijejo, pa da so žene samohranilke krive, da so njihovi otroci potencialni bedniki, kilerji, kurbe in prasci, bi lahko zanikal vsak bednik.

sem imela čast temu doktorju napisat pismo. mi ni odgovoril, ker sem ga konkretno vprašala, koliko zakonov je pa on sam sfižil, da se tko kurči. vem - tri. ma pri 70 letih že tatretjo ženo, torej je dokazal ravno kontra, da je vsa njegova teorija na njegovem primeru shit.

je istri tale H. bi ga mogu človek vprašat tud za njegove žene al partnerke, pol pa še njih, da ne bo tupil eno teorijo.

ne zameri. tko to pač je. teorijo je treba dokazat na primerih. najboljš na svojih.

pol pa mislim, da nič novga in pretresljivega sploh izumil. vsi vemo, da je komunikacija, pogovor in dialog bistvo vsakega odnosa, ker kako naj jaz vem, kaj ti čutiš, če mi tega ne poveš?

nisem jasnovidec, genij tud ne, pa lahk mi še ne vem kako z gestami sugeriraš, te nam razumela.

lastni primeri v mojem lajfu niso omembe vredni. že zato, ker so moji, pa zato, ker koncu koncev so samo moji in nerada obremenjujem folk še z njimi. napišem včasih, se ve, nekaj kar sem doživela, ampak bolj in zgolj le, kako sem to občutla kot pa razumela.

lp
Angel


Saj sem vedu, da nisva tolk narazen, da bi sploh mogla razvit polemiko.

Duhovna bližina med partnerjema se po moje predpostvalja, ne da se jo skoz komunikacijo šele vpostavit. Te moči komunikacija nima, pa če se dva še tako pazljivo polslušata, vadita razumevanje povedanega in na tak al pa drgačen način garata na odnosu. Duhovna bližina pa ni nekaj, kar bi se ves cajt samo po seb brez šumov in nesporazumov udejanjalo. Je samo potencial, ki se ma za realizirat al pa tud ne.

O fazah realizacije te bližine v odnosu sem že pisal.  Faze ozaveščanja oz. graditev zavestnega odnosa  pa se  itak tko kot  pri vseh drugih udejanjanjih duhovnosti skor  ne da izognit, razen če se cel lajf z enmu in istimu partnerjem zaciklaš v romantično fazo. Samo ker  tud ohranjanje te romantične faze začne terjat od tebe napor,  pol ko  ne izpolnjuje pričakovanj  najdeš ponavad izhod v menjavi partnerja in v novem pričakovanju,  da bo to romantični/čarobni/vzneseni  občutek bližine  vsakič znova z drugmu vzopstavljen.  

Tko da taostično pojmovanje duhovne  bližine in preko nje enosti načeloma drži, samo gre tako kot vse v real lajfu skoz cikle oz. razvojne faze in zato se je treba učit pedenat eno za drugo in pazit na to, da se v kateri ne zaciklaš.        

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 10.06.2004 at 13:45:51

maš prav T. če govoriva o ljubezni in ljubezenjskem odnosu je le ta nadgradnja vsega mogočega. biti čustveno in telesno povezan, biti eno, se mogoče nardi, ali pa se nikoli ne nardi.

eno sva šele takrat, ko ti čustveno in telesno pripadam. besede so samo sredstvo, s katerimi ti lahko povem, kaj občutim, kaj me ponižuje, kaj me boli...jih nekateri še uparabljat ne znajo-žal.

eni, pa jih poglobljeno s pomočjo svoje domišljije, svojega besednega zaklada mečejo na plano, kot bi se nikoli ne bali tveganja. tvegam pri vsakem človeku ravno v dialogu, ali bom sprejeta, ali me bo poslušal, ali me bo razumel.

pravijo, da je v začetni fazi najprej beseda. razumevanje. nato šele empatija, vživljanje v svoja čustva, nato simpatija in na koncu recva popolna ljubezen-patos, ki je karitativen odnos. brezpogojen.

jaz sem ti, ker čutim isto kot ti, mene boli, to kar tebe boli, mene ponižuje to kar tebe...potem sem JAZ - TI. Potem šele sva eno.

najhujša okvara je pravjo okvara najboljšga. kako se lahko ljubezen sprevrže v obratno čustvo kot je sovraštvo ni jasno nobenemu poznavalcu. men tud ne.

v biti bolj se tudim za nekaj, vedno manj je mene same. kako pogosta napaka mnogih žensk.

hočjo ugajat, hočjo bit očarljive, poželjive in v biti v tem naporu to dosečt ,zgubijo svojo identiteto, sebe.

če gledava z drugega zornega kota. nič bolj ne boli, kot izgubit sebe zaradi drugih. vse večji je napor, skoz bolj zgubljamo. držim se sama v biti gesla, da je napor nepotreben. zakaj bi se človek silil v nekaj? da bi nekomu ugajal? ne.

je bolj pričakovati nič, pa pustiti uni biti, da naredi po svoje.

mi je všeč filozofija, da pač v življenju ne moreš nič izsilit. še najmanj pa ljubezni.

lahko se do onemoglosti trudim pred nekom, lahko se mu mečem pod noge, lahko ga zasledujem, lahko hrepenim goreče... v tistem hotenju in hrepenju do nebes...in še čez...pa ne bom dosegla nič drugega, kakor to, da me uni še porajtal ne bo.

kaj mi pomaga hrepenje brez utehe?

biti nekomu v veselje, zadovoljstvo, srečo in tisti čarobni vzknik ljubezni, je pa povsem nekaj drugega. zato se mi ni treba nič truditi. pride samo od sebe, ali pa sploh ne pride. tudi ljubezenskega odnosa si ne mormo sprogramirati. žal se to ne da. tudi drugega človeka ne morem spremeniti, ker s tem trošim svojo energijo v en iber nulo. kaj pol?


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 10.06.2004 at 15:18:16


titud wrote on 10.06.2004 at 10:35:27:
Saj sem vedu, da nisva tolk narazen, da bi sploh mogla razvit polemiko.

Duhovna bližina med partnerjema se po moje predpostvalja, ne da se jo skoz komunikacijo šele vpostavit. Te moči komunikacija nima, pa če se dva še tako pazljivo polslušata, vadita razumevanje povedanega in na tak al pa drgačen način garata na odnosu. Duhovna bližina pa ni nekaj, kar bi se ves cajt samo po seb brez šumov in nesporazumov udejanjalo. Je samo potencial, ki se ma za realizirat al pa tud ne.

O fazah realizacije te bližine v odnosu sem že pisal.  Faze ozaveščanja oz. graditev zavestnega odnosa  pa se  itak tko kot  pri vseh drugih udejanjanjih duhovnosti skor  ne da izognit, razen če se cel lajf z enmu in istimu partnerjem zaciklaš v romantično fazo. Samo ker  tud ohranjanje te romantične faze začne terjat od tebe napor,  pol ko  ne izpolnjuje pričakovanj  najdeš ponavad izhod v menjavi partnerja in v novem pričakovanju,  da bo to romantični/čarobni/vzneseni  občutek bližine  vsakič znova z drugmu vzopstavljen.  

Tko da taostično pojmovanje duhovne  bližine in preko nje enosti načeloma drži, samo gre tako kot vse v real lajfu skoz cikle oz. razvojne faze in zato se je treba učit pedenat eno za drugo in pazit na to, da se v kateri ne zaciklaš.        


Hehe, Titud  ;)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 10.06.2004 at 15:34:08

dej mi napiš T, kaj je to pedenat.

nekoga pedenat. nekoga absolutno podpirat. razumet. tolerirat. za njega se trudit, tud, če je uni nemogoč. ga ful razvajat, mu vse odpuščat, nič ne zamerit, več odmerit...

kaj je to pidenat. servisirat brez, da bi te vsaj kdaj, vsaj za hip ne zaneslo k drugi osebi?

kako ne? zakaj pa ne?

je to agonija pred koncem, limit vseh vzdržljivosti in potrpežljivosti?

je to navada, navezanost, zavezanost, zvezanost?

dej napiš kaj je to pidenat.

pa mister za tabo tud. je tko fino napislu samo par besed.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 10.06.2004 at 18:54:29


Valentinaa wrote on 10.06.2004 at 09:34:22:
Torej, Iga in Rose sta konstruktivno komunicirala, in glej ga vraga, zmenila sta se... no vsaj toliko, kot sta nameravala...


Hvala Picoli, da je lepo postavla domine.  ;)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 10.06.2004 at 19:11:45


Angel wrote on 10.06.2004 at 15:34:08:
dej mi napiš T, kaj je to pedenat.

nekoga pedenat. nekoga absolutno podpirat. razumet. tolerirat. za njega se trudit, tud, če je uni nemogoč. ga ful razvajat, mu vse odpuščat, nič ne zamerit, več odmerit...

kaj je to pidenat. servisirat brez, da bi te vsaj kdaj, vsaj za hip ne zaneslo k drugi osebi?

kako ne? zakaj pa ne?

je to agonija pred koncem, limit vseh vzdržljivosti in potrpežljivosti?

je to navada, navezanost, zavezanost, zvezanost?

dej napiš kaj je to pidenat.

pa mister za tabo tud. je tko fino napislu samo par besed.


Draga Angel...lep pzdrav

Kaj je Titud mislil s tem, kar je napisal, ne vem, lahko ti povem le, kako sem razumel njegovo pisanje jaz.
Če ne prehodiš stopnic, ne boš prišel do tja, kamor vodijo...najbrž.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 11.06.2004 at 08:11:39


Angel wrote on 10.06.2004 at 13:45:51:
maš prav T. če govoriva o ljubezni in ljubezenjskem odnosu je le ta nadgradnja vsega mogočega. biti čustveno in telesno povezan, biti eno, se mogoče nardi, ali pa se nikoli ne nardi.

eno sva šele takrat, ko ti čustveno in telesno pripadam. besede so samo sredstvo, s katerimi ti lahko povem, kaj občutim, kaj me ponižuje, kaj me boli...jih nekateri še uparabljat ne znajo-žal.


Enost je lahko le duhovna kategorija, čustveno/telesno ne more bit enosti, ker čustvovanje je nujno pristransko (glej zadnji post od jst-a na to temo). Zato je je v čustvenem smislu hrepenenje po enosti trpljenje, ker pomen odrekanje te pristranskosti.  Le z zavedanjem se da ra čustveno/telesna  faza presežt, zato romantični fazi ljubezni pravolpma sledi njena zrela/zavestna faza.        


Quote:
eni, pa jih poglobljeno s pomočjo svoje domišljije, svojega besednega zaklada mečejo na plano, kot bi se nikoli ne bali tveganja. tvegam pri vsakem človeku ravno v dialogu, ali bom sprejeta, ali me bo poslušal, ali me bo razumel.

pravijo, da je v začetni fazi najprej beseda. razumevanje. nato šele empatija, vživljanje v svoja čustva, nato simpatija in na koncu recva popolna ljubezen-patos, ki je karitativen odnos. brezpogojen.


Karitaivenega/brezpogojnega odnosa po mojem ni mogoče dosečt na čustvenem nivoju, prav tako pa ne tud brez njega, samo mentalno, ampak skoz njuno uravnovesenje.


Quote:
jaz sem ti, ker čutim isto kot ti, mene boli, to kar tebe boli, mene ponižuje to kar tebe...potem sem JAZ - TI. Potem šele sva eno.

najhujša okvara je pravjo okvara najboljšga. kako se lahko ljubezen sprevrže v obratno čustvo kot je sovraštvo ni jasno nobenemu poznavalcu. men tud ne.


Tud frojd je v poznih letih spoznal, da te uganke ni uspel razrešit. Vse kar je lahko okrog tega povedal je to, da ma ljubezen svojo hrbtno plat, tko kot ma rast v sebi kal minevanja. Na to, katera plat  bo prevladala nimamamo vpliva ne kot posamezniki in ne kot človeštvo, ker pa smo razvil  spsobnost samozedanja, smo tako  za svoje temne in svetle plati  prisilejn prevzemat vso odgovornost.    


Quote:
v biti bolj se tudim za nekaj, vedno manj je mene same. kako pogosta napaka mnogih žensk.

hočjo ugajat, hočjo bit očarljive, poželjive in v biti v tem naporu to dosečt ,zgubijo svojo identiteto, sebe.

če gledava z drugega zornega kota. nič bolj ne boli, kot izgubit sebe zaradi drugih. vse večji je napor, skoz bolj zgubljamo. držim se sama v biti gesla, da je napor nepotreben. zakaj bi se človek silil v nekaj? da bi nekomu ugajal? ne.


Jap, to  ni enost, to je osebnostna regresija in samozatjitu. Enost je do skrajnosti razvita induvidualnost, ker če tej kaj manjka, manjak tud enosti.    


Quote:
je bolj pričakovati nič, pa pustiti uni biti, da naredi po svoje.

mi je všeč filozofija, da pač v življenju ne moreš nič izsilit. še najmanj pa ljubezni.

lahko se do onemoglosti trudim pred nekom, lahko se mu mečem pod noge, lahko ga zasledujem, lahko hrepenim goreče... v tistem hotenju in hrepenju do nebes...in še čez...pa ne bom dosegla nič drugega, kakor to, da me uni še porajtal ne bo.

kaj mi pomaga hrepenje brez utehe?


Romantićna faza ljubezni gradi na absolutnih  pričakovanjih, na sanjarijah,  ki jih partner nikakor ne more izpolnit, pa če te porjata al pa ne.


Quote:
biti nekomu v veselje, zadovoljstvo, srečo in tisti čarobni vzknik ljubezni, je pa povsem nekaj drugega. zato se mi ni treba nič truditi. pride samo od sebe, ali pa sploh ne pride. tudi ljubezenskega odnosa si ne mormo sprogramirati. žal se to ne da. tudi drugega človeka ne morem spremeniti, ker s tem trošim svojo energijo v en iber nulo. kaj pol?


Po hendrixu je ljubezennski impulz, ki je osnova za kasnejšo partnesrko zvezo, popolnoma nezaveden/iracionaen  izraz pričakovanja  otroka v teb,  da bo/š ob partnerju zacelu vse rane iz otroštva.  Vsak človek si tako zgradi v seb en imago osebe, ki naj bi mu zacelila rane ki so mu jih pustil odprte ali clo pozročili starši. Kako pol  dva v partnerskem odrnosu drug drugemu ta imago  vzajemno uspeta spedenat pa je večno aktualno vprašanje, ki si ga vsakič znova loteva  skoz vsaoratno  kulturno formo  razreševat  filozoska in  religiozna misel,  umetniška vizija in čist vsakdanja ljudska praksa.



Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 11.06.2004 at 08:21:18


Angel wrote on 10.06.2004 at 15:34:08:
dej mi napiš T, kaj je to pedenat.

nekoga pedenat. nekoga absolutno podpirat. razumet. tolerirat. za njega se trudit, tud, če je uni nemogoč. ga ful razvajat, mu vse odpuščat, nič ne zamerit, več odmerit...

kaj je to pidenat. servisirat brez, da bi te vsaj kdaj, vsaj za hip ne zaneslo k drugi osebi?

kako ne? zakaj pa ne?

je to agonija pred koncem, limit vseh vzdržljivosti in potrpežljivosti?

je to navada, navezanost, zavezanost, zvezanost?

dej napiš kaj je to pidenat.

pa mister za tabo tud. je tko fino napislu samo par besed.


Pedenat? Početi nekaj brez očitnega racionalnega razloga, v bistvu služit brez računice. Zadovljevat svoje iracionalne potrebe na nekom/nečim al pa  nekomomu/nečimu izpolnjevat pričakovanja ne da bi se spraševal po smislu, ker je smislenost v naprej poredpostavljena.  Zaupanje v smiselnost nekega početja, čeprav ga nis zmožen z ničemer utemeljit. Pedenanje duše v vseh njenih muhah in kapriciah v smislu moorove nege duše... :-/    

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 11.06.2004 at 08:59:11


titud wrote on 11.06.2004 at 08:11:39:
Enost je lahko le duhovna kategorija, čustveno/telesno ne more bit enosti, ker čustvovanje je nujno pristransko (glej zadnji post od jst-a na to temo). Zato je je v čustvenem smislu hrepenenje po enosti trpljenje, ker pomen odrekanje te pristranskosti.  Le z zavedanjem se da ra čustveno/telesna  faza presežt, zato romantični fazi ljubezni pravolpma sledi njena zrela/zavestna faza.        


Kaj po tvoje vsebuje takšna zrela zavestna faza, da ni več trpljenja?

A je možno, da bi nehali hrepenet po enosti, dokler živimo? Po moje ne.

Najbolj jasno se da po moje videt to tako, da zmeraj vidiš vzoporedno: enega sebe kot mnogočutnega človeka duše in drugega kot duhovno bitje enosti.


Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 11.06.2004 at 14:21:49


wrote on 11.06.2004 at 08:59:11:
Kaj po tvoje vsebuje takšna zrela zavestna faza, da ni več trpljenja?


Načeloma ja, čeprav je keč v tem, da če gojiš samo gorečo vero, da je temu tko, pol ti  bo ravno to hrepenenje po razrešitvi problema trpjenja z vseobsegajočem vedenjem/zavedanjem  povzročalo trajen vir trpljenja.  :-/ ::)


Quote:
A je možno, da bi nehali hrepenet po enosti, dokler živimo? Po moje ne.


Možnost razrešitve takega  probelema smo že tud ene prakrat ugotovil: obstaja možnost razrešitev življenskaga problema (npr. trpljenja) na način, da problem izgine. Problem izgine, ko ni več prisoten v izrekljivem. Obstajajo tehnike oz. vedenja takega razreševanja probleama hrepenenja/trpljeja, vse ostalo je v področju dvojnosti in pristranosti, mentalne in čustvene, ki je ni mogoče presečt  drgač kot z zavedanjem te dvojnosti.



Quote:
Najbolj jasno se da po moje videt to tako, da zmeraj vidiš vzoporedno: enega sebe kot mnogočutnega človeka duše in drugega kot duhovno bitje enosti.


V praksi zba bit  to zlo shizofrena sitaucaija. Skoz  partnersko razmerje naj bi si dve  duši  celili  rane, prizadejene skoz proces diferenciranje od enosti, po kateri hrepenijo. Teh ran si  duše  brez hrepenenja po enosti  ne mogle vzajemno  zacelit in se s tem  do kraja induvidualizirat, da bi potem skoz to induvidualizacijo postale popolne v svoji enosti.      

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 11.06.2004 at 15:15:57

bravo Titud. tole si pa dobr napisal. sem se komaj prebila čez tekst. zdej te razumem, pa skoz manj razumem sebe.

bi se bralo, da si me prepričal.

lep dan!

Angel/Ahil

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Jakob_Ostrjan on 12.06.2004 at 11:47:24

Zanimivo branje, ni kaj...

Občutek imam, da si vsak od nas ljubezen predstavlja nekoliko drugače, čeprav določene skupna izhodišča pri umevanju ljubezni imamo pa vsi.

Marsikdo navdušeno pritrjuje besedam: ljubezen vse potrpi. Pa smo to v resnici izkusili? Ali si samo želimo, da bi bilo tako?

Ker beseda "vse" ne pomeni samo tistega, kar bi mi radi, pač pa predvsem tisto, česar ne bi radi...

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 14.06.2004 at 09:15:59


Angel wrote on 11.06.2004 at 15:15:57:
bi se bralo, da si me prepričal.

lep dan!

Angel/Ahil


Jest upam, da nimaš  občutka, da zarad mene spreminjaš svoje prepričanje. Tist kar si ti pisala o partnersekm odnosu je glih tko res kot je res tisto, kar sem jest napisov.

Prepričanje se mora  brez ostanka realizirat, da se lahko preseže. Je gradbeni material za stopnico, kateri moramo brezpogojno zaupat, da  se nanjo lahko opremo z vso težo, preden na novem  prepričanju lahko zgradimo novo, na katero se lahko ponovno opremo.   Pri tem mora seveda vsa konstrukcija šteng mora zdržat, saj se le tako lahko vzpenjamo proti svojemu 'imagu' in s tem ostrimo njegovo/njeno podobo, ta majkajoči del nas samih, ki nas induvidualizira na poti k enosti z njim/njo .      

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 14.06.2004 at 09:37:30


Jakob_Ostrjan wrote on 12.06.2004 at 11:47:24:
Zanimivo branje, ni kaj...

Občutek imam, da si vsak od nas ljubezen predstavlja nekoliko drugače, čeprav določene skupna izhodišča pri umevanju ljubezni imamo pa vsi.

Marsikdo navdušeno pritrjuje besedam: ljubezen vse potrpi. Pa smo to v resnici izkusili? Ali si samo želimo, da bi bilo tako?

Ker beseda "vse" ne pomeni samo tistega, kar bi mi radi, pač pa predvsem tisto, česar ne bi radi...


Zavestno parnerstvo ne pomen, da vse obvladaš in nadzoruješ. Pomen,  da tisto kar ne obvladaš ne kušaš za vsako ceno spravit pod nadzor, da  tisto kar te iritira ne skušaš za vsako ceno odstranit in  da tud tisto kar te navdihuje  ne skušaš za vsako ceno podpihovat... Pomen zrel  odnos brez neuresničljivih  pričakovanj in s tem nujno povezanih   razočaranj, a hkrati neomajno  vero/prepričanje, da v odnosu ni   stvari, ki je ne bi mogel partnerju  brezpogojno prepustit. V bistvu cel svoj lajf s smrtjo vred, saj z lastno  smrtjo nikogar ne zapuščaš, če si se mu še za življenja uspel totalno predat.    

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 14.06.2004 at 16:38:58

Titud in bp. hvala obema. približn sem vedla, kaj je to pedenat. sem celo svoje otroštvo gledata to pri mtki in očetu, sta ful pedenala en drucga celih 40 let.

panika je nastala, ko je mati ovdovela. nihče je ni več pidenu, postala je zagrenjena in na moč osamljena. sem ji sama ničkolikokrat rekla, nej gleda že enkrat nase, pa pozab uno pedenja, pa ne razume, ker neče razumet, da jo sedaj nihče več ne pedena.

je postala podobna enemu majhnemu otroku, ki bi samo jokal in cvilil, pa sposobna je odkopat še mojga pokojnega očeta, da bi jo spet pidenu.

v biti je skozi vse uno pidenanje zgubila svoj ego in sebe, zdej pa ne ve, kaj bi sama s sabo, pa tud nima pojma, kako naj brez pidenja fura tale lajf naprej.

a ni to bad?

v življenju razumem, da se končajo vse poti, pa da na koncu ničesar več ni., še pedenanja ne več.

žalostno. resnično. ni nikol dobr stavt vse kocke samo na enga človeka, ker pol ko ti uni umre, si sam.
osamljen.
zapuščen.
sam.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Jakob_Ostrjan on 14.06.2004 at 22:17:41


titud wrote on 14.06.2004 at 09:37:30:
a hkrati neomajno  vero/prepričanje, da v odnosu ni   stvari, ki je ne bi mogel partnerju  brezpogojno prepustit. V bistvu cel svoj lajf s smrtjo vred, saj z lastno  smrtjo nikogar ne zapuščaš, če si se mu še za življenja uspel totalno predat.    


A se ti ne zdi, da si zdaj že zašel v nevarne vode? Kolikor jaz to razumem, to pomeni, da iščeš smisel svojega življenja v drugem, ne pa v sebi?



Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 15.06.2004 at 13:06:08


Jakob_Ostrjan wrote on 14.06.2004 at 22:17:41:
A se ti ne zdi, da si zdaj že zašel v nevarne vode? Kolikor jaz to razumem, to pomeni, da iščeš smisel svojega življenja v drugem, ne pa v sebi?


To iskanje smisla v drugem je tista past, zarad katere ma večina folka strah pred predajo drugmu. Ker vidi v predaji drugmu služenje  gospodarju/gospodarici, sledenje vodniku/vodnici,  namest  da bi vidu v drugmu  partnerja/sopotnika, ki ni v nobenem pogledu popolnejši od tebe, saj mu  popolnost lako daješ samo ti in  on on tebi. To je tist prehod iz romantične v zavestno fazo odnosa, kjer se smisu bivanja ne prelaga več na drugega ampak ga  prevzema vsak nazaj nase z zavestjo, da zarad tega konkretnega drugega ni  več  isti, da ga je drugi zaznamoval za večno.


Prepustit se temu filingu in priznat si to dejstvo je jeben posu, je kot ene vrste ponovno rojstvo, ena reinkarnacija pri živem telsesu, ki si jo marsikdo ne uspe/upa  pripoznat, ker v njej vidi bolj lastno smrt kot ponovno rojstvo. Tako raši  do konca lajfa preigrava s partnerjem igro moči v  vlogi gospodarja ali sluge, tirana ali žrtve. To igra se rada prenese še v obdobje po partentrjevi ločitvi/smrti (tko kot ma izkušnjo angel s svojo mamo, kjer preživeli igra vlogo žrtve). Keč je v tem, da dokler ta igra traja, je v bistvu v njej sami  potencial, da se preseže,  tko da včasih je žal  dejanska partnerjeva odsotnost/ločitev/smrt akt prestopa v zrel zavesten partnesrki odnos s taistim partnerjem na duhovni ravni, ki je bil prej oviran z vsakodnevnim  psihofizičnim merjenjem moči.            

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Rose on 15.06.2004 at 18:58:41


titud wrote on 15.06.2004 at 13:06:08:
....strah pred predajo drugmu. Ker vidi v predaji drugmu služenje  gospodarju/gospodarici....

....namest  da bi vidu v drugmu  partnerja/sopotnika, ki ni v nobenem pogledu popolnejši od tebe....

....Tako rajši  do konca lajfa preigrava s partnerjem igro moči v  vlogi gospodarja ali sluge, tirana ali žrtve....

....prestopa v zrel zavesten partnesrki odnos s taistim partnerjem na duhovni ravni, ki je bil prej oviran z vsakodnevnim  psihofizičnim merjenjem moči.            


Titud se vedno tako mojstrsko izvleče iz vsake dileme, da verjamem, da je on to kar piše dejansko na tak način presegel. S tem da, verjetno ni potrebno takih situacij preseč tako, da jih ne bi bilo več, ampak v takem vsakodnevnem preigravanju zavestno sprejeti tako opredeljeni smisel. Torej spremenit je verjetno treba attitude do tega in uničiti čustva krivde ali žrtve. Ker vsakodnevno življenje je le sestavljeno iz najmanjših odločitev in kompromisov, kjer je esenca vedno ta, da je eden zgoraj, drugi spodaj. Sicer najbolje izmenično, ampak se je verjetn treba naučit, kako občasno priti tudi gor, in sprejeti položaj spodaj. Če se preigravanje moči prevesi v čustveno prizadetost, je pa to verjetn otročje početje. Mislim, da se ni mogoče izognit vsakodnevnemu preigravanju moči, ampak ga je potrebno preoblikovat tako, da se zavedaš, da je to način ko z nekom to počneš in v bistvu oba napredujeta. Če tega ne bi bilo več, bi takrat postal samozadosten in partnerstvo bi kot tako izginilo, ker, mogoče se neustrezno izražam, ampak dva samozadostna, ki istočasno zasedata zgornje mesto, ne vem, če sta še privlačno povezana. Ker nas vedno stimulirajo neke ovire. Če prav razumem.  :)

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 15.06.2004 at 19:56:49

Me po moje kar štekaš, ker jest tle gor ne skušam nč drugega kot ozavestit, v čem je point špila, ki ga špilam z vso možno strastjo in hkrat vso možno skepso.  Ker če igro ozavestiš še ne pomen, da jo nehaš špilat, ker špilat jo moraš, dokler ma ta špil eno notranjo dinamiko ali vsaj potenco, ki omogoča če že ne za rast in razvoj, pa vsaj za uporno vztrajanje v eksitenci.  To camusovsko uporno in strastno  vztrajanje  v eksisetnci pa se napaja  v zavesti, da eksistenca  nima nobenga presežnega/transcedentalnega smisla, da je absurdna, da  njena bit ni opredeljena po tem,  kar je, ampak po svoji potenci, po  tem kar (še) ni.      

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by LittleStar on 16.06.2004 at 08:27:31

Včeraj sem hotla tik preden se je forumu malce zrušil dat tole sem; izbrala sem ta dva od Aurobinda - sta mi osnovna + menim, da pašeta sem:


Vdanost se ne izpolni do kraja, dokler ne postane dejanje in znanje. Če zasleduješ Boga in Ga lahko ujameš, Ga ne izpusti, vse dokler nimaš Njegove resničnosti. Če si prišel do Njegove resničnosti, vztrajaj pri tem, da dosežeš tudi Njegovo celostnost. Prvo ti bo prineslo božansko znanje, drugo pa ti bo dalo božanska dela in dovršeno, svobodno radost v vesolju.

.
.
.

Nekaj časa sam nisem vedel, ali bolj ljubim Krišna ali mogoče Kali; tedaj ko sem ljubil Kali, sem ljubil samega sebe, ko pa sem ljubil Krišna, sem ljubil drugega, in vendar sem bil še zmeraj jaz sam tisti, ki sem ga ljubil. Zato sem pa Krišna vzljubil še bolj kot Kali.



*

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 16.06.2004 at 09:22:50

zelo lepo napisano.

bi želela povdariti samo še tole.

edini nagib, ki lahko pripomore k pravi komunikaciji, je želja po komunikaciji. le dialog pomeni deleženje in da človek z drugimi deli svoja občutja in čustva, deli svoj
pravi jaz, ko z pomočjo dialoga pove kaj čuti, zakaj čuti in kako to občuti.

zatorej je edni vredni nagib za dialog ta osnovna želja, da drugim dam najdragocenejšo stvar, ki jo lahko dam:

sebe v samorazkritju, v pozornosti, ki jo dosežem v pogovoru.

človeška natura je v biti družabna. zakon skupnega življenja je vpisan v naša srca. vendar ta želja, da bi poznali in bi nas drugi poznali, ne pomeni, da bi hoteli biti odlagališče za smeti ali razreševalci problemov.

ena največjih potreb, ki zlahka postane nevrotična obsedenost, je potreba, da se čutimo varne. za nas večina želi imeti svojo sobo z izbranimi napisi na vratih:

zasebno-ni vstopa ali:

ne moti.

hočemo varen prostorček, zavarovan pred vdorom drugih ljudi z njihovimi zvedavimi vprašanji in radovedno željo, da bi o nas vedeli vse.

nobena golota ni mučnejša kakor duševna golota. iz te potrebe, da bi se čutili varne in zasčitene pred radovednimi očmi drugih, raste mit, da vsakdo potrebuje svojo zasebnost, kamor razen njega ne more vstopiti nihče.

lepo se sliši: lepo je videti. večina ljudi v to vrjame. vendar je to le mit, nekaj, kar bi želel, da bi bilo res, v resnici pa ni.
bolj kakor prostor v resnici potrebujemo nekoga, ki nas v celoti pozna in nekaj drugih, ki nas globoko poznajo. kotički zasebnosti, ki jih ustvarimo le kot prostor, kamor se zatekamo in kamor nihče ne more za nami, so smrt za tisto človekovo intimnost, ki je tako potrebna za polnost življenja.

in ne nazadnje, je med dvema, ki se imata resnično rada edino in pravo merilo:

stopil bom v prostore, v katere nikoli ne bi mogel stopiti sam.

potrebujem tvojo roko v svoji in zaupanje v tvojo zavzeto in brezpogojno ljubezen celo za to, da poskusim biti pošten do sebe in tebe.

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 16.06.2004 at 10:31:49


Angel wrote on 16.06.2004 at 09:22:50:
zelo lepo napisano.

bi želela povdariti samo še tole.

edini nagib, ki lahko pripomore k pravi komunikaciji, je želja po komunikaciji. le dialog pomeni deleženje in da človek z drugimi deli svoja občutja in čustva, deli svoj
pravi jaz, ko z pomočjo dialoga pove kaj čuti, zakaj čuti in kako to občuti.

zatorej je edni vredni nagib za dialog ta osnovna želja, da drugim dam najdragocenejšo stvar, ki jo lahko dam:

sebe v samorazkritju, v pozornosti, ki jo dosežem v pogovoru.

človeška natura je v biti družabna. zakon skupnega življenja je vpisan v naša srca. vendar ta želja, da bi poznali in bi nas drugi poznali, ne pomeni, da bi hoteli biti odlagališče za smeti ali razreševalci problemov.

ena največjih potreb, ki zlahka postane nevrotična obsedenost, je potreba, da se čutimo varne. za nas večina želi imeti svojo sobo z izbranimi napisi na vratih:

zasebno-ni vstopa ali:

ne moti.

hočemo varen prostorček, zavarovan pred vdorom drugih ljudi z njihovimi zvedavimi vprašanji in radovedno željo, da bi o nas vedeli vse.

nobena golota ni mučnejša kakor duševna golota. iz te potrebe, da bi se čutili varne in zasčitene pred radovednimi očmi drugih, raste mit, da vsakdo potrebuje svojo zasebnost, kamor razen njega ne more vstopiti nihče.

lepo se sliši: lepo je videti. večina ljudi v to vrjame. vendar je to le mit, nekaj, kar bi želel, da bi bilo res, v resnici pa ni.
bolj kakor prostor v resnici potrebujemo nekoga, ki nas v celoti pozna in nekaj drugih, ki nas globoko poznajo. kotički zasebnosti, ki jih ustvarimo le kot prostor, kamor se zatekamo in kamor nihče ne more za nami, so smrt za tisto človekovo intimnost, ki je tako potrebna za polnost življenja.

in ne nazadnje, je med dvema, ki se imata resnično rada edino in pravo merilo:

stopil bom v prostore, v katere nikoli ne bi mogel stopiti sam.

potrebujem tvojo roko v svoji in zaupanje v tvojo zavzeto in brezpogojno ljubezen celo za to, da poskusim biti pošten do sebe in tebe.


Pravilno ugotavljaš, da je osnova komunikacije želja/potreba po njej, pri čemer tud izražanje želje po zasebnosti ni povezana z odostnostjo želje  po komunikaciji, ampak bolj oblika povabila  k posebno intenzivni komunikaciji. Tko da ko se partnerja drug pred drugim zapirata v sak vsvoj prostor zasebnosti  s tem v bistvu izražata  potrebo po neki skupni  intimnosti, po nekem polju zaupnosti,  v katero lahko vstopata le s posebno komunikacijsko kodo.  To  kodo   drug pri drugem odkrivata s potrpežljivostjo in zaupanjem, zihr pa si  lahko poslužujeta določenih  komunikacojskih  tehnik, ki sta jih razvila sama al pa sta jih snela v obliki splošno preizkušenih vzorcev in so prav tako v redu, če seveda delujejo.      

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 16.06.2004 at 16:44:09

otroci so v temu pravi mojstri.

dovolijo nam vstopiti v njihov svet, celo potrebujejo nekoga, da jim da roko in jim pri tem pomaga.

v odkrivanju sveta so neizmerno radovedni, očarljivi in naivni. svet odraslosti jim pomeni skrivnostno pot, ki bi jo radi razumeli in okušali.

tudi ne razumejo, kaj je to zasebno, zakaj jim ni povsod vstop dovoljen, zakaj za njih ne velja neko pravilo, ko pa odrasli to lahko celo počnejo.

moram napisat, da sem se v življenju največ naučila kot otrok in da se tudi sedaj največ naučim od otrok, pa če se sliši še bolj banalno.

v bistvu so otroci naši največji učitelji, pa samo na njihovi neizmerni radovednosti spoznavamo življenje. s svojimi očmi skozi njihove duše.

partnerji pa nam dajejo in nudijo vsak nekaj. mislim, da bi ljudje morali imeti v življenju več partnerjev, predno se poročijo ali zaprisežejo zvesto, ker samo tako bi lahko spoznali vse variate in različnosti spolov, odnosov, pa še čega.

se to žal izkaže na primerih, ko se premladi navežejo na enega partnarja in žal potem odkrijejo, da tista oseba ni prava za njih.

kaj čmo. življenje je ena velika uganka.
za ene tud zanka...

lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 17.06.2004 at 13:11:49


Dejmo razčistit: konstruktivne komunikacije, skpoz katero partnerja vzpostvljata skupni intimni  prostor, se ne more nikakor vzpostavit samo pod moralnim pritsikom, zapovedjo, grožnjo, strahom...  Po drugi strani pa tud konstruktivna komunikacija sama še ni nobena obveza ali jamstvo  za (dolgo)trajnost partnerske zveze. Dva se lahko fanatstično ujameta v sposobnosti medsebojnega poslušanja in razumevanja na vseh področjih mišljenja in čustvuovanja, pa ni  v ozadju tega njunega komunicaije prav nobene potrebe po vzpostavitvi skupne intime. In obratno, dva mata blazno potebo po skupni intimi, pa jo nikakor nista sposobna skoz komunikacijo konstruktivno  vzpostavit in vzdrževat.

Otrok je sposoben bit neposreden v izražanju in dojemanju kot odrasel človek verjet ne more, amapk tak je lahko s komerkoli,  saj mu prek  komunikacije ni potrebno šele  vzpostvlajat nekega intimnega polja zaupanja, v katerem bi se mu celile rane, ker jih niti zadobil še ni oz. mu ne obremnjujejo podzavseti do intenzivnosti, ki bi klicale po zdravljenju skoz intimen  odnos.  

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 17.06.2004 at 14:09:36


titud wrote on 17.06.2004 at 13:11:49:
dva mata blazno potebo po skupni intimi, pa jo nikakor nista sposobna skoz komunikacijo konstruktivno  vzpostavit in vzdrževat.


Tole pa ne razumem. A lahko razložiš prosim?

Hvala

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by titud on 17.06.2004 at 14:58:27

Prosoto po hendrixu: klasičen primer privlačnosti introvertirane pa extroverirane osebnosti, ki se kljub svoji nasprotnosti blazno privlačta.    Čeprav  eden ne zna poslušat, drug pa se ne zna izražat, ju blazno  vleče  v družbo drug drugega in v ju  romatični fazi odnosa ju sploh ne moti, da   sta komunikacijsko čist nefunkcionalna, saj se intimnost itak gradi na neusreničljivih pričakovanjih. Ko pa intimnosti kot tistega vzjemnega   sugestivnega polja, v katrerm se edino lahko zdravi nezavedno, ni mogoče vzpostvljat  brez uresničevanja konkretnih  pričakovanj, je vzpostavitev konstruktivne komunikacije nujna. Včasih je to tko, kot da bi se dva otroka drug ob drugmu  znova učila govorit in poslušat:  od sestavljanja posmeznih zlogov do razumevanja  njihovih čisto  novih pomenov.

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Angel on 17.06.2004 at 15:30:10

si se poglobil v detaljle. odlično.

ko smo ravno pri privlačnosti.

bo res, da se nasprotja privlačjo, pa podobnosti odbijajo.
ali pa se podobnosti nadgrajujejo in različnosti dograjujejo.
ali pa se podobnosti odbijajo in različnosti še bolj.

bi rekla, da je kljub vsemu vse samo stvar dogovora. poznam ljudi, ki se kljub privlačnosti na moč odbijajo, oziroma nekatere, ki jih podobnosti mamijo v različnost, ker človek nikoli ne ve, kaj bi se lahko od drucga naučil.

za otroke ponovno povdarjam je vse samo tipanje v temi, ker oni bi itak probal, pa tud če se na koncu opečejo, jih to niti ne moti, ker imajo v spominu eno veliko praznino. dojemajo pa vse dogodke, ljudi in stvari čisto drugače.

pri najstnikih pa se to poglobi do take mere, da se trmasto upirajo vsaki stvari, za njih je komunikacija en velik balast besed, ki so brez veze, nardijo pa zanalšč ravno obratno, kot bi jim mi odrasli sugerirali ali v dobronamernosti svetovali.

na vsaki stopnja razvoja je človek spoj mnogih reči. v središču je seveda samopodoba, vendar se v to središče osebnosti kakor špice proti osi kolesja sekajo mnogi drugi tokovi in sile. to so ljudje in dogodki v našem življenju, ki so lahko vir ali izvir velike osebne obogatitve.

vendar se v obrambni drži človeka, čigar ego je že načet in noče tvegati nadaljne ranljivosti, večina med nami zateka v en ali drug varnostni ukrep. previdno precenjamo različnosti, ki pride do nas po teh tokovih in silah v našem življenju.

in tako gre življenje naprej večini med nami v glavnem ves čas na isti ravnini.
vsak včeraj začne spominjati na danes in vsak danes bo podoben jutrišnjemu dnevu. to je priprava na mrtvilo, v katerem ne preostane nič drugega kot iskanje posameznih dražljajev ali izbiranje statusnih simbolov, na katere gledamo, kot star nogometaš gleda na svoje trofeje. to je slika človeka, ki le 10% živi, ki je ustvarjen za vožnjo z 8 cilindri, pa uporablja le enega.

brezplodno bi ga bilo soočiti z njegovim položajem. soočenje bi ga vrjetno le prestrašilo in moral bi reagirati v jezi, začeti s kakim sovražnim napadom, ki pravijo, da je najboljša obramba.

vprašal bi nas:<kaj zaboga pa misliš, da si?>

srečanja za razvijanje sposobnosti čustvovanja, tako priljubljena v 60 letih, ki so poskušala s tem brutalnim, čelnim napadom na človekove varnostne ukrepe, so se izkazala bolj za nevarna kakor koristna. takoimenovane učljive trenutke redkogdaj, če sploh kdaj, sproži snetje mask in ljudje ostanejo razgaljeni v zavesti svojih neuspehov. velikansko je tveganje, da se bodo še globje zaprli vase.

ven iz rutine, nad ustaljeno ravnino, ven iz smrti v življenje pridemo skozi vrhunska izkustva komunikacije. v polnejši perspektivi je doživljanje in nedoživljanje teh vrhunskih izkustev tisto, kar ustvarja ali trga ljubezensko razmerje.

brez teh trenutkov prodora v novo in vzajemno pozornost ljubezn izgubi živost, začne stagnirati in postane dolgočasna.
ljubimca začneta tipati povsod naokrog v iskanju kake dejavnosti, kakšne spodbude za svoj ego.
kar v vrtu človečnosti ne raste, umira.lp
Angel

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by en_bk on 18.06.2004 at 07:33:52


titud wrote on 17.06.2004 at 14:58:27:
Prosoto po hendrixu: klasičen primer privlačnosti introvertirane pa extroverirane osebnosti, ki se kljub svoji nasprotnosti blazno privlačta.    Čeprav  eden ne zna poslušat, drug pa se ne zna izražat, ju blazno  vleče  v družbo drug drugega in v ju  romatični fazi odnosa ju sploh ne moti, da   sta komunikacijsko čist nefunkcionalna, saj se intimnost itak gradi na neusreničljivih pričakovanjih. Ko pa intimnosti kot tistega vzjemnega   sugestivnega polja, v katrerm se edino lahko zdravi nezavedno, ni mogoče vzpostvljat  brez uresničevanja konkretnih  pričakovanj, je vzpostavitev konstruktivne komunikacije nujna. Včasih je to tko, kot da bi se dva otroka drug ob drugmu  znova učila govorit in poslušat:  od sestavljanja posmeznih zlogov do razumevanja  njihovih čisto  novih pomenov.


Sem se potolažil. ;D

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by Iga on 18.06.2004 at 17:26:13

http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=2003071809272420

Title: Re: konstruktivna komunikacija
Post by gemba on 05.08.2005 at 21:15:02

Knjiga zmaga ljubezni je tudi fajn.
Problem pa je če si samski.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.