si se poglobil v detaljle. odlično.

ko smo ravno pri privlačnosti.

bo res, da se nasprotja privlačjo, pa podobnosti odbijajo.
ali pa se podobnosti nadgrajujejo in različnosti dograjujejo.
ali pa se podobnosti odbijajo in različnosti še bolj.

bi rekla, da je kljub vsemu vse samo stvar dogovora. poznam ljudi, ki se kljub privlačnosti na moč odbijajo, oziroma nekatere, ki jih podobnosti mamijo v različnost, ker človek nikoli ne ve, kaj bi se lahko od drucga naučil.

za otroke ponovno povdarjam je vse samo tipanje v temi, ker oni bi itak probal, pa tud če se na koncu opečejo, jih to niti ne moti, ker imajo v spominu eno veliko praznino. dojemajo pa vse dogodke, ljudi in stvari čisto drugače.

pri najstnikih pa se to poglobi do take mere, da se trmasto upirajo vsaki stvari, za njih je komunikacija en velik balast besed, ki so brez veze, nardijo pa zanalšč ravno obratno, kot bi jim mi odrasli sugerirali ali v dobronamernosti svetovali.

na vsaki stopnja razvoja je človek spoj mnogih reči. v središču je seveda samopodoba, vendar se v to središče osebnosti kakor špice proti osi kolesja sekajo mnogi drugi tokovi in sile. to so ljudje in dogodki v našem življenju, ki so lahko vir ali izvir velike osebne obogatitve.

vendar se v obrambni drži človeka, čigar ego je že načet in noče tvegati nadaljne ranljivosti, večina med nami zateka v en ali drug varnostni ukrep. previdno precenjamo različnosti, ki pride do nas po teh tokovih in silah v našem življenju.

in tako gre življenje naprej večini med nami v glavnem ves čas na isti ravnini.
vsak včeraj začne spominjati na danes in vsak danes bo podoben jutrišnjemu dnevu. to je priprava na mrtvilo, v katerem ne preostane nič drugega kot iskanje posameznih dražljajev ali izbiranje statusnih simbolov, na katere gledamo, kot star nogometaš gleda na svoje trofeje. to je slika človeka, ki le 10% živi, ki je ustvarjen za vožnjo z 8 cilindri, pa uporablja le enega.

brezplodno bi ga bilo soočiti z njegovim položajem. soočenje bi ga vrjetno le prestrašilo in moral bi reagirati v jezi, začeti s kakim sovražnim napadom, ki pravijo, da je najboljša obramba.

vprašal bi nas:<kaj zaboga pa misliš, da si?>

srečanja za razvijanje sposobnosti čustvovanja, tako priljubljena v 60 letih, ki so poskušala s tem brutalnim, čelnim napadom na človekove varnostne ukrepe, so se izkazala bolj za nevarna kakor koristna. takoimenovane učljive trenutke redkogdaj, če sploh kdaj, sproži snetje mask in ljudje ostanejo razgaljeni v zavesti svojih neuspehov. velikansko je tveganje, da se bodo še globje zaprli vase.

ven iz rutine, nad ustaljeno ravnino, ven iz smrti v življenje pridemo skozi vrhunska izkustva komunikacije. v polnejši perspektivi je doživljanje in nedoživljanje teh vrhunskih izkustev tisto, kar ustvarja ali trga ljubezensko razmerje.

brez teh trenutkov prodora v novo in vzajemno pozornost ljubezn izgubi živost, začne stagnirati in postane dolgočasna.
ljubimca začneta tipati povsod naokrog v iskanju kake dejavnosti, kakšne spodbude za svoj ego.
kar v vrtu človečnosti ne raste, umira.lp
Angel

http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=2003071809272420