stane wrote on 24.02.2004 at 09:44:26:


Res je, privoščila sem si še jaz malo igre po vsem tem, oprosti  
Upam, da zarad tega ne bom uvrščena med Y-one ...  
ker mi to ni v navadi.
- KAJ PA SEDAJ ?- ostaja še naprej odprto in aktualno vprašanje.

Kolkr se jest spoznam na transakcijsko analizo, je njen terapetvski cilj predvsem vzpostavit  funkcionalen odnos (partnerski, skupinski...).  Funkcionalnost pa je zame dost jeben  pojem, ker  funkcionalnosti so  potem podrejena  tkorekoč vsa sredstva za dosego tega cilja. Ljubezenski odnos je v tem smislu za funkionalista  lahko zarad svoje iracionalnosti   nefunkcionalen odnos  in zato je  tak odnos med pripadniki tega  foruma (če naj bi bil kot forum funkcionalen) v bistvu moteč, nezaželjen in celo patološki. Zato  so tisti, ki jo javno izražajo/razglašajo  (magri v obliki 'vseobsegajoče ljubezni'), za fukcionaliste  vsaj potencialni če že ne dejanski vir nestabilnosti in nefunkcionalnosti foruma. V tem je zrno  resnice kot je  zrno  resnice v tem, da so za pripadnike 'vseobsegajoče ljubezni' vir nestabinosti fukcionalisti, ker foruma ne uprabljajo za širjenje ljubezni in ker vanjga odkrito ne investirajo svoje pripravljenosti po šeranju ljubezni (magari da jo sprejemajo kot otroc ali dajejo kot starši/učitelji ali delijo med sabo na istem partnerskem/duhovnem nivoju).  Vsega tega je za oboje  'kriva' odprtost tega foruma, ki je bla vsaj na začetku mišljenja (po moje in v kar sem se s svojim uvodnim postom tud jest napiču) za nekritično šeranje ljubezni s patološkimi posledicami za tiste, ki se tega šeranja ne udeležujejo.  Takih kritikov in skeptikov se je na forumu po mojem prihodu razmnožilo ko rusov, forum pa se je po mnenju   ustanoviteljev  izrodil v šeranje 'svega i svačega' ob nikakršni pripravljenosti marsikakega udeležneca, da bi služu čemu drugmu kot lastnim interesom. Ta lastni interes naj bi se  po logiki funcionalistov na tržnici interesov, ki jo je zanje  predstavljal forum, po eni svoji lastni valuti stoplil v menjalno razmerje z drugimi in predvsem temu naj bi služu forum in to naj bi bil  tud edini kriterij njegove fukcionalnosti. Le pod pogojem, če bi vsi pristal na to igro in se ne bi bi nihče vmešaval vanjo s svojimi pristranimi (ljubezenskimi) ambicijami, bi forum funkcioniral gladko in pravično....


Če bi prevladal  tak  funcionalističen pogled na  forum (pa kolkr se dobr sliš)  bi po moje moral postat strogo tematski ali totalno razpršen, kar bi blo zanjga po moje res začetek konca, ker takih strogo tematskih al pa svaštarijskih forumov je skor neskončna množica in bi se v njej tale forum zihr zgubu. Čar tega foruma tud za funkkcionaliste  je po moje glih v njegovi  pristranosti, ki jo v forum vnašamo  tisti, ki verjamemo v ljubezen z njeno potencilano  disfunkcionalnostjo vred. In ki rabmo funkcionliste, da nas na to pristranost opozarjate, ker drgač je ne bi niti ozavestli. In da nas opominjate na nujnost  funcionalistično plati življenja  in nas s tem ohranjate prizemljene.       

sinjeoka wrote on 24.02.2004 at 11:16:06:


Ma ni rečen da je skupnost brez kriz lahko samo taka skupnost,  ki kriz ne priznava in je zato slaba. Lahko je v njej res vse super za vse nejene člane, samo je to ponavad zaprta skupnost, ki zarad svoje zaprtosti nosi  večji rizik, da pride do njenga  zloma, ker je neuravnotežena oz. je njena  relanost preveč  pristranska.    

Lilith wrote on 24.02.2004 at 10:48:49:

Recimo:
sinjeoka wrote on 24.02.2004 at 11:16:06:




Odvisno od primera do primera. Če je to nek majhen prepir med parom ali pa neka agresija že fizičnega značaja je razlika.  In v vsako stvar se tudi ne vtikam in je tud meni lepše če se vsak ne vtika v vse moje zadeve, v ene se ne ker nima smisla, v ene se ne ker nimam takšnih jajc, v ene se ne ker ker se mi enostavno ne zdi ok da bi se,  ..v ene se ker mislim da se moram.

..ni še neutralna varianta? Da ne rešuješ nič, nisi rešitelj, ..prej opazovalec. Nepomemben faktor. Nekdo tretji nekje tam...

Quote:

Odvisno od situacije.

Lilith, kot psihologinja, morda bodoči psihiater, me tvoje pisanje malce podžge: če torej želiš razumeti drugega človeka, je pogoj, da žrtvuješ svojo pristranost in zatreš svoje predsodke. To sicer ni niti lahko niti prijetno, saj zahteva moralni trud, ki ni vsakomur povšeči. Vendar če analitik svojega stališča ni pripravljen kritizirati in priznati njegove relativnosti, ne bo dobil ne pravih informacij ne zadostnega vpogleda v duševnost svojega pacienta. Ti pa celo zahtevaš opravičilo od "Gape" pacientov, da se obnašajo v skladu s tvojimi merili in pričakovanji, nemeneč se za to, da je vsak posameznik individum, kar pomeni, da te vsaka malenkost vrže iz tira, da lahko vsakdo zaigra na strune tvojih kompleksov, ti pa se daš na lahek način sprovocirati, prekucnoti. Si morda razmišljala na selekcijo pacientov, in komu je vredno pomagati in komu ne, kdo te je "vreden", kar si že parkrat povedala, češ da si vsi niti ne zaslužijo tvoje pomoči? Zkaj ne tretiraš vseh oseb enako, ampak so eni zate VIP, ali kako?