Patološkost ljubezni  je v tem, da odnos, vzpostavljen na obojestranskem interesu, prevrednoti in oz. jih postavi na glavo. Tko da če vstopiš v odnos z nekim interesom in pričakovanji, kavliteto tega odnosa meriš po stopnji zadovljitvei teh interesov. Če pa stopiš v odnos iz ljubezni, merila izginejo oz. se odnos vzpostavlja na služenju. V bistvu  vzajemnem,  čeprav to za ljubezenski odnos ni nujnen predpogoj. Razlika med inetresnim in ljubezenskim je odnosom je prav tem, da ljubezenski ne prepostvlja vnaprejšnje usklajenosti pričakovanj in interesov, ampak se z iskerno ljubeznijo sugestivno okolje za vzajemnost šele začne vzpostavljat. Tko da tist, ki dvomi v  to, da je tako vzajemnost mogoče vzpostavit z ljubeznijo, v bistvu bolj izraztito izraža dvom v moč ljubezni oz.  bolj verjame v njeno dejansko v patološkost za odnos kot tist, ki se obnaša kot otrok, ki dreka in tečnari zato, da bi preizkušal moč te ljubezni. Ta 'drekač' ljubezen vsaj predpostvlja v naprotju s tistim , ki v ljubezen v naprej izključuje in jo jemlje samo po seb kot moteč dejavnik v odnosu oz. jo obravnava kot obliko patologije. Zarad tega tud prihaja do tega, da tisti, ki verjamejo v 'vseobsegajočo ljubezen' izpadejo maj tolerantni do tistih, ki v ljubezen ne verjamejo kot do tistih, ki jih v ljubezni samo preizkušajo.  

ja argumenti,
ne zakaj nekaj ne,
ampak vedno zakaj nekaj ja

ti tud tak misliš pol?

jap, neranljiva, al pa rečmo odporna da razne viruse, recimo na potrebo da imajo ljudje dobro mnenje o meni, pa strah da maš prav, da sem res naivna, pa kvazi, pa neumna pa ne dovolj seznanjena s kako temo... ko se mi več ne bo zdelo potrebno s tem se ukvarjat, ker bom sama pri sebi dovolj stabilna, da me kej takega ne bo več iritiralo... pol bom neranljiva.
Do takrat pa ti hvala za pomoč

Gre za to, da ne dovoliš, da nekdo oz. kdorkoli izvaja nasilje nad tabo. Načini, kako to preprečiti, so različni. Izhajam iz tega, da imam pravico učinkovito zaščititi sebe.

Glede tega, ali ima nasilje kak razlog, pa naj se vpraša predvsem nasilnež, ne spet žrtvi naložiti krivdo v smislu vse je v tebi.

Če se nasilje dotakne osebno tebe, jasno moraš reagirat, kakorkoli si pač sposoben in je vse boljše kot pa le-to sprejet na način da ga potlačiš z občutkom da si si ga zaslužil.

Nasilje v cloveski skupnosti ni stvar zrtve, ampak stvar cele skupnosti. V primeru, da se mora vsak sam spopadat z nasiljem, je skupnost mrtva.

WTF?

ljubezen je lahko brezpogojna samo na deklerativni ravni ino v fazi totalne zaljubljenosti (če ostanem v sferi partnerstva)

Kakorkoli že,
za mene je celo življenje,
eno samo učenje,
brezpogojne ljubezni.
Ljudem,
ki ne znajo brezpogojno ljubiti
je v življenju res težko.