Samson wrote on 13.05.2004 at 21:38:51:


Oprosti Samson moji neukosti...najbrže ne poznam Kristusovih naukov, kajti nimam občutka, da bi bili ljudje, ki živijo po božjih zapovedih, preganjani. Pravzaprav...so zelo cenjeni.

Samson wrote on 13.05.2004 at 21:32:07:


Kako to misliš? Cerkev se nikoli ne moti? Daj to malo bolj razloži.

Kdor misli, da se nikoli ne moti,
ali pa da se recimo papež ne moti,
je v glavo malo, ali pa veliko bolan.

moje mnenje.
 

p.s komaj čakam samsonovo nezmotljivo razlago,
kako se cerkev nikoli ne moti.

Samson wrote on 13.05.2004 at 21:32:07:



He, he, Samson, ti pa imaš argumente!


P.S.: BTW, kdaj je cerkev že rehabilitirala Kopernika?

Samson wrote on 13.05.2004 at 20:48:49:


???

Samson wrote on 13.05.2004 at 20:48:49:



Takole ...
prvič nisem pričakovala, da se bom kdaj v temi "katolištvo" debatirala o "pravu"

zdaj mi pa prosim povej še to, kajkšne posledice prinese za par, ki se loči od mize in postelje. Jaz namreč poznam ta koncept samo iz časa Henrika VIII Angleškega.

Torej kako je s premoženjem, otroci, dolžnostjo "v dobrem in slabem" ?

Samson wrote on 13.05.2004 at 21:15:31:



Potrebe zahodnega folka po eni bolj vitalni zadovoljitvi duhovnih potreb katoliško krščanstvo na zahodu preprosto ni sposobno zadovljit, ker ne dopušča pluralnosti. Dopušča se pluralnost po celinah (kolikor sem razumu ocvirka), ne dopušča pa se znotraj evropskega prostora. V nasprotju s katolicizmom je bil protestantizem   tud navzoter  prisiljen  priznavat in clo razvijat pluralno doktrino   in ljudsksot, da se je med folkom sploh prijel (primer našga trubarja). Krščanstvo kot vera pa je nasplošno izgubila na svoji vitalnosti prav zarad protestantizma, ki je vero najbolj  'moderniziral' in  naredu skor da čist za posvetno zadevo. Katolištvo se  je namreč, če  je hotelo ostat konkurenčno, prav tako moralo modernizirat/sprofanirat, ni pa se hkrat tud pluraliziralo tko kot protestantizem in to katolištvo zdaj jebe, ker  kljub svoji modernosti ni sposobno integrirat vase množice raznovrstnih prebujenih duhovnih potreb zahodnega folka, ki jih zdaj ta  folk zadovoljuje skoz množično duhovno/religiozno ponudbo iz vzhoda in raznolike  domače ljudske/poganske duhovne zakladnice.  Evangeličanska cerku je v  smislu modernosti  spet korak pred katoliško, ker s svojo pragmatičnostjo in  pluralnostjo bolj vitalno odraža duha časa kot katoliška, čeprav ima katolištvo po moje   večjo zakaldnico duhovne tradicije.   Tle gre za en pardoks, da  protestantizem, ki je bil vedno zastavonoša modernosti, zna prav zarad tega posluha za modernost boljš ven potegnt svojo krščansko duhovno tradicijo in stem  inetgrirat vase  razne oblike  newagoveske duhovnosti zahodnega človeka, vključno z vraževerjem in   'arhaičnimi primitivizmi', ki jih je protestantizem sam očital katolištvu.  Odpor proti tovrstnemu  tradicionalizmu katoliške cerkve  je bil pravzaparv razlog, da se je protestantizem v 16. stoletju sploh pojavu.  Glih zadnjič sem gledal eno oddajo, da clo latinoameriški katoličani množično prestopajo k evangeličanskim cerkvam, ker jim katolištvo ne nud dovolj možnosti pri induvidualnem/pluralnem  prakticiranju vere, torej tud regionalini pluralizem katolištva ni zadosten. Katoliška cerku se bo po moje morala znotraj sebe odpret, folku zaupat pa mu raztalt v induvidolano preverko  svoje tradicionalno duhovno bogastvo in na ta način preverit, če ga sploh ima, a stoletja samo blefira da ga ma, a je v evropi kršačnstvo  res sploh kdaj blo avtohtona religija a ni bla morda folku 'od zgoraj' vsiljena. Folk mora v enkrat po moje v živo preverit, a se iz krščanske tradicije  da vitalno napajat al pa se krščanstvo, če hoče sploh bit vitalno, mora samo napajat v  enih starejših, a bistvu človeka bližjih duhovnih  tradicijah.