Kaj pa je nujno za preživetje? Vegetarijanci ti bodo rekli, da rastline povsem zadoščajo. Vegani še teh ne jejo vseh. Sklicevanje na "ne ubijaj" se mi zdi sprenevedanje. Avtorji desetih zapovedi rastlin niso imeli za živa bitja, ta zapoved je morda takrat bila preprostejša. Nujno za preživetje? Koliko pa je to? Kje je meja med nujnim in pretiranim? Je ena hrenovka vredu, dve pa že pogoltnost?

Quote:
Ah, ni tako hudo. Priznam, da pa me včasih pogreje (pa s tem ne mislim nate), ko kdo vehementno zatrdi, da so take in drugačne zapovedi jasne in da se jih je treba samo držati. Ali pa tale skrajnost, da če ješ meso, si pripravljen ubiti prašiča, nazadnje pa tudi človeka. No, lahko pa katero rečeva tudi o stvareh, ki sodijo pod naslov te teme.

Pa dajva. Teorija pravi, da je zlo prisotno zato, ker ima človek (od boga dano) svobodno voljo, s katero se lahko odloči tudi za slaba dela. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj po taisti teoriji žrtev nima svobode, da se zlu izogne ali upre. Njej se vedno nalaga dolžnost, da storilcu odpusti.

Roman wrote on 05.05.2004 at 07:48:23:


Sej imaš odgovor v istem stavku. Lahko se odloči, ali pa tudi ne, torej v drugem primeru, se mu lahko izogne.

Aja, pa sorry k sem not padla.   Have fun.

Mogoče bi najprej razčistili okrog tega, ali ima žrtev svobodno voljo se zlu upret, umakniti.
Ko si napaden iz zadsede, tu več ni svobodne volje in možnosti umika...tu je le še sposobnost obrambe, ki je učinkovita le, če je žrtev fizično/psihično močnejša od agresorja.

Vsakršno bluzenje o karmi in svobodni volji je tle povsem neumestno in za žrtev izjemno žaljivo. Pravzaprav se jo s takim odnosom postavlja v položaj, ko postane lastni agresor. Wrong.

Zdaj pa še Roman.
Že na prejšnji strani sem izpeljala tezo o Bogu, ki je hkrati dober in slab....preden se pojavi povsem dober bog v podobi Kristusa. Žrtvi je determinirana v poziciji žrtve iz razloga, s katerim je Bog skušal Joba, ko je s hudičem stavil, da človekova vera ni pogojena z božjimi darovi in nagradami. S tem je Bog želel postati samo dober Bog skozi vero v samo  dobrega človeka. (Job kljub vsen nesrečam ohrani vero v Boga, hkrati pa ga pozove na odgovornost v smislu grdega ravnanja z njim. Bog v odgovoru pokaže svoj slabi obraz in Joba okara, ampak Job v sebi čuti, da nekje vendarle ima zagovornika, ki se kasneje dejansko pojavi v vlogi Kristusa- samo dobrega Boga).

Lilith wrote on 05.05.2004 at 08:34:37:
Točno tako.

Quote:
Sem prebral, a se z njo se ne strinjam. Če bi že bog obstajal, ta ne bi bil ne dober in ne slab. Dobro in slabo oziroma razlikovanje med obema je izključno človeški izum.

Quote:
In to naj bi bilo dobro ali slabo?

Quote:
Se ti res zdi, da je stava nekaj, sa čimer bi se zdelo bogu vredno izgubljati čas?

Roman wrote on 05.05.2004 at 08:45:21:

Ta del ne razumem skozi dobro/slabo, pač pa ga razumem skozi dramo Boga.

Quote:

To ali se je Bogu zdelo vredno, ni nekaj, o čemer bi jaz lahko razsojala.

Lilith wrote on 05.05.2004 at 08:53:42:
Aha, meniš pa, da se je res tako zgodilo?