Na račun t. i. "moške" čistosti so skozi celotno zgodovino nasrkale predvsem ženske, ker niso bile enakovredno obravnavane, predvsem zaradi njenega pretiranega poudarjanja, glorifciranja in dvigovanje "neomadeževanosti" v neslutene višave, ki jim je ušlo izven vseh zdravih meja razumne presoje. To pa zato, ker je v moški duhovniški družbi prevladal "spolni pesimizem", ki jim je preprečeval, da bi (iz)živeli svoje gone, kar je v nekaterih vzbudilo grozne frustracije, jezo in stud do žensk, še rokovati se niso hoteli z njimi, da ne bi vzbujale grešnega poželenja, kot da bi bile okužene, ker jih niso mogli imeti, so zato zanje poosebljale "meseno naslado" in greh, počutili so se enako, kot da bi (spolno) sestradanemu človeku pred nosom bingljali s sočno pečenko, ki jo lahko sicer gleda, ne sme pa je ovohavati, ki jo lahko povoha, ne sme pa je okušati in ki jo lahko okuša, ne sme pa je požreti, da so v končni fazi ostali nenasiteni, le skomine jim je še bolj vzbudilo, sline so se še bolj cedile, kar je imelo za posledice, da je se je v njih razplantel še večji ogenj sovraštva do žensk. Bolj so jih (po)želeli, bolj so jih sovražili.

Iz tega za duhovščino kočljivega položaja, ki je nekaterim povzročal grozne preglavice, so svojo sublimirano spolno energijo preusmerili v njeno perverzno različico, npr. lotili so se dečkov, ministrantov, ker s pravo žensko niso bili več sposobni občevati, verjetno jih je bilo strah pred zatajitvijo, da se ne bi izkazali, so pa se zato polastili bolj nedolžnih in šibkejših stvarc, fantkov, ki ne kritizirajo in se ne bi posmehovali iz njihove spolne nemoči, ne bi jih blamirali kot prava ženska iz mesa in kosti.

Malo milejša oblika potlačevanja spolnosti pa je našla izhod v poveličevanju devištva in čistosti, Jezusovo mater Marijo so zlorabili v "politične" oziroma ideološko-verske namene, kot Jezusa, v mešetarjanje oziroma kot temu radi rečemo v političnih krogih - novačenje ali lobiranje, pa čeprav je človek že 2000 let mrtev ali od mrtvih vstali, kakor za koga, je še vedno donosen posel, če se vlači njegovo ime okrog po medijih in se ga propagira za "našega". Njegovo ime je postala dobro prodajna znamka - trade mark, pri čemer pa se nihče ne vpraša, ali bi bilo Jezusu tako početje prav, se bi strinjal s tem, ali morda ne gre to za zlorabo in izkoriščanje, če si nekdo prilasti njegovo ime. ne da bi tadrugi vedel za to, kar se počne za njegovim hrbtom? Verjetno bi te ljudi, ki ga vačijo okrog in se okoriščajo njegovega slovesa, pognal v kozji rog, kot je v takratnem času tedanje farizeje in saduceje.

Prav tako so ženske pristale tudi na mnogo slabšem položaju, kot bi sicer, ker je Jezus ženske neizmerno spoštoval, za razliko od nepristne duhovščine, ki ne dojame smisla svetopisemskih besed, poziv k složnosti in enotnosti, bratstvu, enakosti med spoloma, ne pa k seksizmu in moškemu šovinizmu, ker ženske v rimokatoliški veri še vedno ne smejo opravljati duhovniškega poklica: Ni več ne Juda ne Grka, ne sužnja ne svobodnjaka, ne moža ne žene...
Iz Marije, Jezusove matere, so naredili devico. Postala je brezspolno in frigidno, nekam hladno bitje, brez vsakršnih ženskih atributov, saj ni smela vzbujati "greha" v tej čistunski družbi, postala je naprotje grške ženstvenosti in kipeče spolnosti, kot jo je personificirala Afrodita, boginja ljubezni, čigar pomen in intaktnost njenega himna je postalo pomembnejše in vsakodnevni filozofski diskurz, če je Jezus res od Sv. Duha ali pa je morda le nastal iz Jožefega semena, namesto da bi se raje osredotočili na bistvene reči, kar je pomembno, na rdečo nit Jezusovega nauka, poziv k ljubezni.

Bojda seks omadežuje, čeprav je v Genesis zapisano, množite se in plodite se ter zapolnite zemljo. čeprav so Judje v takratnem času lahko imeli več žensk, pa očitno to Jahveja ni niti malo motilo, verjetno je bil sam Bog moški? Pomembno je bilo le, da je bila devica, da je bila nedotakjena, t.i. virgo intacta. Ta zakon je bil tako rekoč pisan moški patriarhalni družbi na roko, moški se ni mogel blamirati, če je bil njen prvi, pa prepričan je lahko bil, da so otroci njegovi, namesto da bi odnos baziral na zaupanju, je raje vzdrževal harem.

Tale judovska mislenost in tradicija je dodobra prepredena s katoliško doktrino in moralo in se še vedno neguje v svoji izvorni obliki, kjer zopet potegnejo takrajšo ženske, ker gre za diskriminacijo in omalovaževanje njihovega pomena v javnem življenju in delovanju. V RKC gre za nepredstavljivo misel, da bi Jezusa rodila nedevica, ker so spolnemu odnosu pripeli predznake umazanosti in nečistosti prav ti duhovniki, ki so v sr. veku na grmadah množično kurili objekte svojega poželjenja, pardon, "greh" oziroma ženske.