Torej Kr_eden ker se ne razumeva najbolje...

zveri za moje pojmovanje niso slabe, ker ubijejo točno toliko kot rabijo... če bi bil človek "samo" zver ne bi povzročal trpljenja po nepotrebnem, tako pa je postal podivjan potrošnik brez vesti

Quote:

Ne bo držalo. Pojdi kdaj pogledat v klavnico, kako zdolgočaseni so mesarji. Nobenega užitka in komaj čakajo, da bo konec šihta.

sicer se mi ne da ponavljat, niti iskat tisto, kar sem že stokrat napisal, ampak naj vam bo, ker ste moji dragi ljubice in ljubčki:

Živali v nasprotju z rastlinami,
ko v nemogočih razmerah
po cele dneve čakajo pred klavnicami
na tekočetrakni zakol
in pri tem poslušajo cviljenje, mukanje in kruljene sotrpinov,
pri tem pa še vohajo kri,
njihovi hormoni izpuščajo ure in ure v svoje tkivo
mnoge strupe, ki jih vi pojeste v svoji goveji župci,
ali pa dunajskem zrezku.
Ti strupi delujejo na vašo psiho tako,
da vam najprej lahko povzročijo evforijo,
potem pa otožnost, ali depresijo brez kakega razloga, seveda pa so še tu mnoge druge stvari
o kateih tu ne bi govorili.
Predvsem sadna drevesa,
pa so nam celo hvaležna,
ko jim razbremenimo,
njihova sadežev polna in težka telesa.  

stoychi wrote on 09.02.2004 at 16:29:32:


hm...torej kaj zdaj...če se ne motim si napisal še 1x isto kot jaz...da to kar se danes dogaja ni humano...to pa še ne pomeni, da je prehranjevanje z mesom na dokaj prijazen način ubitih živali grozljivo dejanje...

sem nekoč brala, da imajo na Japonskem redijo srečne krave...jih kopajo, češejo, poslušajo glasbo in na koncu iz njih baje rata božanski mehak zrezek...

...mogoče bi pa to lahko bila tržna niša...meso srečnih krav iz Slovenije

   

stoychi wrote on 09.02.2004 at 18:13:29:



no, no
recimo, da bi lahko za začetek skenslal celodnevno čakanje pred vrati klavnice

in res škoda da tisti članek ni pisal nič o humanem narewzkanju srečnih krav  ...mogoče imajo oni idejo

sicer pa mislim, da industrijsko klanje živine ne prispeva baš veliko h končni ceni mesa...v bistvu je to še bolje...bo treba manj davkoplačevalskega denarja zmetat v kmetijske subvencije  

..ena z dušo.  

Kulj.

Jaz sem samo en bk in ne vem ...to vem...ampak razpredat o tem, kako žival občuti, rastlina pa skoraj da ne, kamen pa sploh ne, je mal bosa. In ne jest mesa, ker ga boli, rastline pa ja, ker jih ne al pa jih malo (ker, jebenti, rastline so tudi žive, pol jih najbrže pa vseeno mal boli, ampak nimajo glasu, pa obraza, pa tko, pol nas vest ne bo pekla, sadje je pa tko mrtvo), kamenje pa je primerno za jelo fest, ker če že koga boli, pol so to samo naši zobje, pa želodec, pa rinček tud najbrž. Ocenjevat živost in njen ne, občutenja, namen in še kar kaj s stališča našega dojemanja je lahko dober približek dejanskosti, lahko pa je čisto mimo. In se mi spet pokaže slika prepira dveh slepih in gluhih o jagodi in violini. Saj je lepo, če je človek prepričan, a za kanček dvoma mora biti širši.
Pred časom sem bral eno knjigo o neki belki, ki je doživela uvid v dojemanje življenja, ki ga živijo aborigini /ne tisti iz mest/, med romanjem z njimi skozi avstralsko puščavo. Tudi če je to le leposlovno delo, je zanimiva ...kaj...ideja?, možnost?, razsežnost? dojemanje?...življenja. In opis hrane, njenega namena in pomena tudi. In živali so uporabljene za prehrano, brez sle po ubijanju ali mučenju. In..vredno je prebrati knjigo, naslova pa ne vem /ali je lahko Varuhi časa?/.
Prezirat vsejedce kot zadnje govno in krivit uživanje mesa za vse naše in vaše tegobe je najbrž mal pretirano. Tud tle velja tisto o strpnosti.