titud
5 p
Offline
Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
Bp, očitno eu na področju davčne zakonodaje oz. oblikovanju transfrenih cen tolerira marsikaj in da so cele države lahko našle svoje niše. Irska je zavohla svojo priložnost v privabljanju viskotehnoloških in razvojnih funkcij korporaporacij, ker je imela doma očitno za to pogoje od viskoko razvite tehnološko-komunikacijske infrastrukrure do visoko izobraženih kadrov, od dobro plačenga pa folka je pobrala tist dnar, ki je izpadu iz nizko obdavčenih dobičkov. Luksemburg je vabljiv za opravljanje finančnih storitev, ker zagotavlja visoko stopnjo varnosti in ma tradicijo na tem področju, davkov pa mu skorda ni treba pobirat, ker na tisitih par kvadratnih kilometrih ne rab vzdrževat ne vem kakšne infrastrukture in ker ma itak tko bogat folk, da državi ni treba skrbet za socialo. Mi smo imel vsaj en cajt relativno poceni delovno silo in poslovne veze na balkanu, zato smo imel tle svojo nišo, če smo zraven odrekl še pobiranju DDV v imenu tega, da je imel folk vsaj službe.
Kaj zdej po vstopu slo v v eu? Ta boljše niše so države že zasedle, za še eno irsko ni placa pa če takoj pol budžeta zapravmo za izobraževanje pa za higtech infrastrukturo. V finačnem smislu smo že samem seb najhujši cigani (glej sib pa orion pa številne hks-je), tko da niti za sanjat ni, da nam bo kdo obračnje svojega dnarja zaupal pa če mu plačamo za te usluge. Za delovno intenzivne panoge za množično potrošnjo od tekstilne do čevljarske do tobačne nimajo nobenga nima kapital pri nas nobenga motiva, ker smo kljub vsem davčnim odpustkom delovno predragi in ker za sabo nimamo trga, ki bi kupoval izdelke, ki bi jihvsaj sami zase pocen proizvajal zaradi posebnih notranjih ugodnosti tko kot ma to poljska.
Jest mislim, da je prikazovanje irske, finske, luksemburga ipd. za vzor slo pri v vstopu v eu eno čist navadno farbanje folka. Po moje je edina prednost slovencev v tem, da imamo kljub temu, da se o nobeni strategiji ne moremo enotno zmenit, en preživetveni nagon, ki nas kljub vskaršni razdeljenosti ohranja kot skupnost. Ko si bomo na ta način začel zaupat kot narod, bomo lahko kljub temu, da bomo navznoter živel v bistvu anrhično-kaotično, živel prav zard tega kreativno in državotvorno. Tle je naša niša v eu in nikjer drugje. Folku je treba pustit, da se znajde po svoje in hkrat vzpostavt mehanizem, da bomo hkrat delal tud solidarano drug za drugega, državna uprava pa za vse in ne samo zase. Tle jest vidm tud našo konkurenčnost oz. tržno nišo navzven, na vsakemu področju mal in za vsakega pod enakimi pogoji. Ker tisto, okrog česar smo se uspel zmenit in prikazat kot kao nacionalni interes, je blo do zdej zmerom interes samo nekaterih na račun drugih, kar se slej ko prej pokaže tko kot se je pri tobačni.
|